Tom Dumoulin: Začenjam s povsem praznim listom papirja

Tom Dumoulin: Začenjam s povsem praznim listom papirja
06.11.2022 AVTOR: DZ, foto: Sirotti

Na spletni stran NRC.nl so objavili obsežnejši intervju z zdaj že nekdanjim kolesarjem Tomom Dumolinom, ki je odkrito govoril o številnih zadevah. Tudi o tem, da se ločuje in o vrhunskem športu.

Novinar je govoril o tem, da je Tom Dumoulin pred intervjujem prosil, če lahko ta pogovor opravijo izven njegovega doma. In tako sta se zapeljala nekaj minut stran in že na poti je novinarju priznal, da ni zgolj konec kariere tisti, o katerem razmišlja. Tu so predvsem spremembe v zasebnem življenju:

"Ločujem se. Za ta korak sva se odločila prejšnji teden. Ne vem, če je to tako nujno za časopis, čeprav obenem vem, da se bo nekaj časa vse vrtelo okrog tega. Če bi mi pred petimi mesecimi dejali, da bo prišlo do tega, vam ne bi verjel. 13 let sva bila skupaj. Vedno sem upal, da ne bom eden izmed tistih kolesarjev, ki se po karieri ločijo. A na žalost sem eden izmed teh."

Obenem pa je priznal, da je srečen. Da začenja novo poglavje v svojem življenju: "Prvič v življenju lahko sam zapolnim vse. Začenjam s povsem praznim listom papirja in pojma nimam, kam me bo poneslo. Rad bi videl, da se bo tako tudi nadaljevalo, saj se dobro počutim." Svoboda. To je nekaj, kar je kot kolesar pogrešal in v zadnjih letih ni skrival, da je najbolj trpel prav zato, ker je postalo kolesarstvo tako strukturirano. Treningi do potankosti načrtovani:

"To mi ne ustreza. To sicer ni razlog, zakaj sem nehal. A dejstvo je, da tudi brez strukturiranih treningov ne bi zdržal do 38 leta. Ogenj je ugasnil. Ne čutim več potrebe po tem, da bi se preganjal do skrajnih zmožnosti. Želim drugačno življenje. Tako, da bo boljše zame in ljudi okrog mene." Dumoulin je govoril tudi o tem, da je vesel, da se je zgodaj odločil za konec kariere, in da še zdaj opazi marsikaterega kolesarja, ki se je znašel v podobnem položaju kot on, pa se ne odloči za podobno potezo.

11 let je vztrajal med profesionalci, medtem ko se je s kolesarstvom pričel ukvarjati pri 15 letih, potem ko je prenehal igrati nogomet: "V puberteti sem postal velik in neroden, tako da nisem bil več tako dober. Bil sem poln energije in takoj sem spoznal, da mi je kolesarstvo všeč. A nikoli nisem sanjal o profesionalni karieri." Potem, ko je leta 2015 tik pred koncem izgubil zmago na dirki po Španiji, je dve leti kasneje dobil dirko po Italiji in postal šele tretji Nizozemec, ki je dobil tritedensko dirko.

Pred njim je to uspelo Janu Janssenu in Joopu Zoetemelku. "Takrat nisem vedel, kar vem zdaj. Takrat sem se izpel. Vrhunski šport je zelo lep, vendar moraš biti tudi nekoliko nor, da zdržiš dlje časa. Mislim, da lahko prav vsak vrhunski športnik kaj izgubi." Sam je prepričan, da zdaj ne bo več doživel kronične utrujenosti, kar naj bi prej ali slej doživel sleherni vrhunski športnik:

"Vstaneš in opraviš najdaljši in najtežji možni trening tistega dne. Ko prideš domov, si tako utrujen, da se naslednji dan komajda spraviš na trening in vse ponoviš. Seveda imaš tudi proste dneve, a ti so nujni, da preživiš stres preteklih dni. Če imaš polno energije na prost dan, potem ga ne potrebuješ. Ko mi je šlo zelo dobro, se tega nisem zavedal. Živel sem od adrenalina. Pravzaprav nisem dolgo razmišljal o ničemer. Vseskozi sem delal za naslednjo veliko stvar. Nisem razmišljal o širši sliki. Kdo sem, kaj želim doseči v življenju? Vesel sem, da se mi ta vprašanja niso porajala takrat, ker potem ne bi dobil Gira. Mislim, da ne moreš nastopati na najvišji možni ravni in biti obenem tudi mentalno povsem dobro. To pomeni, da čutiš, kaj je zate v življenju dobro in kaj ne. Da veš, kdaj presežeš meje in kdaj moraš stopiti korak nazaj. Biti tak in nastopati na najvišji ravni. To ne gre skupaj."

Leta 2018 je bil drugi na dirki po Italiji in drugi na dirki po Franciji. Še ena odlična sezona, torej, potem ko je prejšnjo zaključil z naslovom svetovnega prvaka v vožnji na čas: "Z vidika predstav je to bilo odlično leto. A ne z mentalnega vidika. Kolesarstvo je bilo zame vedno zelo stresno. Pred dirko nisem nkoliko dobro spal. Dobro sem nastopal, ker sem uspel vse ostalo blokirati. To pa me je izčrpavalo. A obenem menim, da je to glede na trenutno znanost nekaj posebnega."

Poudaril pa je, da ni šlo za depresijo ali kaj podobnega. Po sezoni 2018 so se začele težave. Najprej s poškodbo kolena in napako zdravnikov, ki so morali opraviti kar de operaciji. Mentalne težave pa so se nadaljevale tudi po prestopu v Jumbo Vismo. S težavo se spominja tudi Toura 2020. Končal ga je na sedmem mestu, pa čeprav je imel veliko zdravstvenih težav. Obenem je pomagal ekipi, tudi Primožu Rogliču.

Prav zaradi vseh težav si še zdaj ni ogledel dokumentarnega filma "Code Geel," ki so ga po Touru pripravili pri televiziji NOS in je osredotočen zgolj na dogajanje v Jumbo Vismi: "Še vedno čutim bolečino in želim biti ponosen na svojo kariero. 90 odstotkov te kariere je fantastičnih. Naj tistih deset odstotkov še ne uničit vsega. Tudi glede tega intervjuja sem dolgo okleval. A zame je to del procesa." Dumoulin je še dodal, da zaenkrat kolesarstva ne pogreša:

"Še vedno pa rad telovadim. Če med sprehodom opazim stopnice, stečem po njih, dokler ne morem več in me noge pečejo." Sicer pa je še dodal, da je v kolesarstvu spoznal, da se odlično znajde pod pritiskom in zna v ključnih trenutkih hitro sprejeti prave odločitve. To mu bo prav prišlo tudi v drugačnem, normalnem življenju, pravi. Očitno živi zelo aktivno življenje:

"Sam sem potoval po Kostariki in Fijiju. Zelo sem užival. Spal sem v hostlih, saj drugače ne spoznaš novih ljudi. Tudi stik je bil drugačen. Nič več pogovorov na ravni navijač/junak, saj so tu vsi na svoji poti. Če pa mi ni bilo do stika z ljudmi, potem sem se umaknil. Resnično sem živel iz minute v minuto. Novembra greva z Bramom Tankinkom z gorskimi kolesi v Himalajo. Vesel sem in hvaležen za vse, kar me je kolesarstvo naučilo. A zdaj želim biti bližje samemu sebi."

Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ