Tour de France posvečen Miguelu Indurainu in pet ciljnih vzponov?

20 let od Indurainove četrte zmage
Miguel Indurain je šampion, ki je kraljeval v 90. letih 20. stoletja. Poleg dveh zmag na dirki po Italiji in številnih uspehov na manjših dirkah, je kot prvi v zgodovini slavil pet zaporednih zmag na dirki po Franciji.

Začel je leta 1991, zadnjič pa je zmagal leta 1995. Ko bo na sporedu 101. dirka po Franciji, bo tako minilo že 20 let od Indurainovega četrtega zaporednega uspeha na najbolj odmevni kolesarski preizkušnji.

Samo en kronometer?
Takrat si je Indurain odločilno prednost pred prvimi gorskimi etapami v Pirenejih privozil v 64 kilometrov dolgem kronometru do Bergeraca. Na razgibani progi je drvel s povprečno hitrostjo višjo od 50 km/h.Zdaj so se pojavile govorice, da naj bi bil prav kronometer v Bergeracu tudi edini na naslednji dirki po Franciji.

Na sporedu naj bi bil predzadnji dan preizkušnje, dolg pa naj bi bil kar 50 kilometrov. Leta 1994 so kolesarji kasneje zavili proti Hautacamu in tudi na naslednjem Touru naj bi bil na sporedu ta vzpon. A tokrat kot eden izmed zadnjih na tritedenski dirki. Predstavitev trase dirke po Franciji bo jutri, a že zdaj so v medije prišle nekatere informacije o progi.

Najprej Alpe, potem Pireneji
Dejstvo je, da se bo 101. Tour de France začel v Yorkshiru, in da bodo kolesarji v Veliki Britaniji vztrajali tri dni. Najprej se bodo morali soočiti z Alpami, šele v tretjem tednu pa s Pireneji. Na Touru naj bi bilo kar pet etap s ciljnim vzponom. To naj bi bili vzponi La Planche des Belles Filles, Chamrousse, Risoul, Pla d’Adet in Hautacam.

Nekatere etape na severu Francije naj bi obeležile stoletnico začetka prve svetovne vojne. Posledično bi se s tem priklonili nekdanjim šampionom, kot so Octave Lapize, Francois Faber in Lucien Petit Breton, ki so v vojni umrli.

Tlakovci in znameniti Arenberg?
V eni izmed etap naj bi kolesarje popeljali kar čez šest tlakovanih odsekov. Vključili naj bi tudi znameniti arenberški gozd. Cilj razgibanih, a ne pretežkih etap, ki naj bi bile namenjene ubežnikom, naj bi gostila mesta, kot so Reims, Nancy in Mulhouse.

Na francoski državni praznik – dan Bastilije, ki je 14. julija – organizatorji kolesarjem ponavadi pripravijo zahtevne etape. Tudi tokrat naj bi bilo tako, saj naj bi se ta preizkušnja končala na že prej omenjenem vzponu La Planche des Belles Filles. Leta 2012 se je tam zmage veselil Christopher Froome.

Izoard, Lautaret, Bales, Aspet, Adet, Porillon, Peyresourde, Tourmalet, Hautacam ...
Izmed znamenitejših alpskih vzponov, ki pa ne bodo gostili cilja etap, naj bi kolesarji morali prevoziti vsaj še Col du Lautaret in Col d'Izoard. Po nekaterih podatkih naj bi se prva izmed treh pirenejskih etap končala v za Tour že domačem mestecu Bagn ères-de-Luchon. Še prej naj bi se morali kolesarji povzpeti na Portet d’Aspet in Port de Bales. Naslednji dan pa naj bi se – seveda se podatki različnih virov ne ujemajo povsem – končala na vzponu Pla d'Adet.

V tej etapi naj bi se kolesarji morali povzpeti še čez Col du Portillon in Col de Peyresourde. Zadnja gorska etapa naj bi kolesarje popeljala prek Tourmaleta, vse do vrha Hautacama. Očitno bo naslednji Tour de France zelo zahteven, a vseeno, to so zgolj govorice. Zapisi in ugibanja različnih medijev. Vse bo jasno že v sredo popoldne, ko bodo organizatorji, govorimo o agenciji ASO, predstavili traso naslednje dirke po Franciji.