Tour: Na vzpon, na katerem je Froome moral čakati kapetana

Po peklenski in za mnoge usodni nedeljski etapi, po dnevu počitka in potem po še dveh ravninskih preizkušnja je na dirki po Franciji pred kolesarji zdaj prva pirenejska etapa.

Ta se bo začela v Pauju, končala pa na vrhu Peragudesa. Govorimo o z 214,5 km zelo dolgi etapi s ciljnim vzpnom. Prav zato bi lahko prišlo do večjih razlik. Do konca je namreč samo še ena etapa s ciljnim vzponom. Tokrat boodo morali kolesarji premagati šest kategoriziranih vzponom. A lepo po vrsti.

Najprej se bodo podali na vzpon četrte kategorije Cote de Capvern na 564 metrih nadmorske višine. Klanec je dolg 7,7 km, povprečni naklon pa je 3,1 %. Na vrh bodo prišli po 64 kilometrih dirkanja. Sledila bo spet dolga ravnina, potem pa vzpon na 74 km dolg Col des Ares (vzpon druge kategorije) s povprečnim naklonom 4,6 %. Na vrh 797 metrov visokega prelaza bodo kolesarji prišli po 111,5 km dirkanja.

Po spustu in razgibanem delu pa se bodo povzpeli na precej zahtevnejši klanc. Govorimo o 6,9 km dolgem prelazu prve kategorije Mente s povprečnim naklonom 8,1 %. Vrh na 1349 metrih nadmorske višine bodo prečkali po 139,5 km. Po spustu in krajšem ravninskem delu pa bo sledil še najtežji zaključek. Najprej mnogim poznani vzpon ekstra kategorije Port de Bales (dolžina 11,7 km, povprečni naklon 7,7 %), ki leži na 1755 metrih nadmorske višine.

Na vrh bodo kolesarji prišli po 184 kilometrih. Sledil bo samo spust do Saint Aventina in potem nov vzpon. Že tradicionalno uvrščen v traso. Govorimo o 1569 metrov visokem prelazu prve kategorije Peyresourde. Dolg je sedem kilometrov, povprečni naklon pa znaša 7,9 %. Ko bodo prišli na vrh, pa se ne bodo spustili v Bagneres de Luchon, kot smo tega ponavadi vajeni, ampak se bodo zgolj za malenkost spustili, potem pa že zavili proti cilju na Peyragudesu.

Govorimo o strmejšem vzponu druge kategorije. Gre za 2,4 km dolg klanec s povprečnim naklonom 8,4 %. Prav tak zaključek – zadnjih dobrih sto kilometrov je praktično istih – smo videli že leta 2012. Takrat je to bila zadnja gorska etapa, ki jo je dobil Alejandro Valverde. Na 17. mestu je etapo končal Jani Brajkovič, ki je tisti Tour končal na izjemnem devetem mestu. Zelo zanimivo pa je bilo predvsem v moštvu Sky. Bradley Wiggins je bil na poti proti zmagi.

Chris Froome pa je bil na tistem vzponu prepričljivo močnejši. A ukaz iz moštva je bil jasen. Froome je moral počakati Wigginsa in mu pomagati do cilja. Z 19 sekundami zaostanka za Valverdejem je Froome etapo končal na drugem mestu, Wiggins pa nasmejan na tretjem. Wiggins je kasneje kot prvi Britanec dobil Tour de France, Froome pa ga je končal na drugem mestu. Takrat se je tudi začela prevlada ekipe Sky na dirki po Franciji, saj je bil naslednje leto najboljši Froome.