Takoj po startu vzponi
Dan pred koncem dirke po Franciji bodo morali kolesarji premagati še zadnjo alpsko preizkušnjo. Gre za četrto etapo zapored v Alpah. Megeve bo gostil start 146,5 km dolge etape, ki se bo končala v Morzinu. Kolesarji bodo morali premagati štiri kategorizirane gorske cilje.
Enega ekstra kategorije, dva prve kategorije in enega druge kategorije. Po 21 kilometrih bodo že na vrhu vzpona druge kategorije Col de Aravis. Ta leži na 1487 metrih nadmorske višine. Vzpon je dolg 6,7 km, povprečni naklon pa znaša 7 %. Sledil bo spust do Le Grand Bornanda, ki je v preteklosti že gostil tudi cilj ene izmed etap dirke po Franciji.
13,9 km klanca pred spustom v cilj
Od tam se bodo kolesarji povzpeli na 1618 metrov visoki Col de la Colombiere. Govorimo o 11,7 km dolgem vzponu prve kategorije s povprečnim naklonom 5,8 %. Za kolesarji bo že 45 kilometrov. Sledil bo dolg spust in tudi ravninski odsek do vznožja vzpona prve kategorije Col e la Ramaz. Na 1619 metrov visok vrh bodo kolesarji prišli po prevoženih 93 kilometrih.
Govorimo o 13,9 km dolgem vzponu s povprečnim naklonom 7,1 %. Po več kot 15 kilometrov dolgem spustu do Taningesa bo sledil še skoraj 15 kilometrov dolg ravninski odsek. Potem pa najzahtevnejši vzpon dneva. Kolesarji se bodo povzpeli na klanec ekstra kategorije Col de Joux Plane. Vrh na 1691 metrih nadmorske višine bodo doseli po 134 kilometrih dirkanja. Vzpon je dolg 11,6 km, povprečni naklon pa znaša 8,5 %.
Morzine gosti cilj
Vzpon na Joux Plane je zelo strm takoj na začetku. Že v prvem kilometru. Potem je nekoliko položnejši, po šestih kilometrih vzpenjanja pa se naklon spet poveča in vse do zadnjega kilometra klanca praktično ne pade pod 9 %. Po krajšem spustu bodo morali kolesarji premagati še en kilometer dolg vzpon s povprečnim naklonom 2,9 % do Col du Ranfollyja.
Potem pa samo še spust proti cilju in rahel vzpon do cilja v Morzinu. Sicer pa se omenjeni Joux Plane vrača po dolgih letih. Spomnimo. Čez ta vzpon so se morali kolesarji na Touru povzpeti enajtkrat. Vedno je bil cilj v Morzinu. Vzpon so organizatorji odkrili leta 1978. Zadnjič pa so ga v traso uvrstili leta 2006. Takrat je bilo to v 20. Etapi. Oscar Pereiro je nosil rumeno majico, Floyd Landis pa se je prav v tej etapi čez Joux Plane vrnil z izjemno predstavo.
Poskrbel za Armstrongov "najtežji dan na kolesu "
Landis je dobil etapo in oblekel rumeno majico, ki pa so mu jo kasneje zaradi padca na dopinški kontroli – pozitiven vzorec je oddal prav po tej etapi – odvzeli. Da je ta vzpon izjemno zahteven je šest let predtem spoznal tudi Lance Armstrong.
Njegova ekipa US Postal Service je v 16. etapi ves dan lovila ubežno skupino z Marcom Pantanijem, Tudi Armstrong je takrat potrošil ogromno energije. Potem pa je prišel na vrsto Joux Plane. In tam je Armstrong popustil. To je bil eden izmed redkih slabih trenutkov na njegovem znamenitem pohodu do sedmih (zdaj odvzetih) zmag na Touru. Napadla pa sta ga Richard Virenque in Jan Ullrich.
Quintana že leta 2012 odličen na tem vzponu
Sicer je imel že dovolj prednosti, vendar pa mu je takrat Jan Ullrich odvzel kar precej sekund. Zmagal pa je Richard Virenque. Armstrong je to etapo opisal z besedami: »To je bil najbrž natežji dan, kar sem jih doživel na kolesu. « Kdo vse pa je bil najboljši na vrhu tega vzpona v teh izvedbah? Pojdimo po vrsti:
Christian Seznec, Mariano Martinez, Robert Alban, Peter Winnen, Jacques Michaud, Angel Arroyo, Eduardo Chozas, Thierry Claveyrolat, Marco Pantani, Richard Virenque in Floyd Landis. Po desetih letih premora se tako vrača znameniti vzpon, ki pa so ga leta 2012 kolesarji morali premagati na dirki Criterium du Dauphine. Takrat je etapo s tem klancem dobil Nairo Quintana.