Trasa Toura: Dva kronometra, številni vzponi in drugačen cilj

Agencija ASO je sredo izkoristila za predstavitev trase naslednje dirke po Franciji. Naslednje leto bomo lahko spremljali že 111. izvedbo tritedenske preizkušnje. Ta se bo začela 29. junija, končala pa se bo 21. julija. Organizatorji so se potrudili in poskušali narediti raznovrstno traso, za katero mnogi izpostavljajo, da je nadvse zahtevna. Kolesarji bodo v 21 etapah prevozili 3405,6 km, skupno pa bodo morali premagati kar 52 tisoč metrov nadmorske višine.

To je nekoliko manj kot letos, je pa več kot 10 tisoč več kot na prihodnji dirki po Italiji. Štiri etape se bodo končale na vrhu vzponov. Dve v Pirenejih - že poznana cilja sta Plateau de Beille in Pla d’Adet. V Alpah pa še La Colmiane in Isola 2000. Zadnji teden dirkanja je nadvse zahteven, eden izmed težjih v zadnjih letih. Tokrat bosta na sporedu spet dve vožnji na čas. Prva bo dolga 25 kilometrov, druga pa bo na sporedu zadnji dan dirke. Cilj bo gostila Nica, kronometer bo dolg 34 km.

Tour se bo s tako preizkušnjo zaključil prvič po znamenitem kronometru leta 1989, ko je Greg LeMond v boju za zmago ugnal Laurenta Fignona. Na koncu je bila razlika najmanjša v zgodovini. Ločilo jih je vseega osem sekund. A, posvetimo se trasi prihodnjega Toura. Že začetek bo zahteven. Tokrat se bo Tour še tretjič zapored začel v tujini. Po Danski in Baskiji bo Grand Depart gostila Italija. Natančneje Firence.

Prva etapa se bo po 3600 metrih nadmorske višine - kolesarji bodo zavili v Apenine - končala v Riminiju. V tem mestu je pred skoraj 20 leti umrl Marco Pantani in naslednji dan se bo druga etapa začela v njegovem rojstnem kraju Cesenaticu. To bo razgiban dan po cestah, ki jih kolesarji poznajo z dirke po Emiliji. Dvakrat se bodo podali na vzpon San Luca (dolžina 1,9, km, povprečni naklon 10,6 %). Sledil bo še deset kilometrov dolg odsek do cilja.

V Torinu se bo končala tretja etapa, ki bo obenem prva sprinterska. Pinerolo bo gostil etapo, ki bo karavano popeljala v Francijo, a edina pot vodi prek Alp. Organizatorji se niso izognili pravim vzponom, čeprav gre šele za začetek Toura. V vsega 138 kilometrov dolgi etapi do Valloireja se bodo kolesarji takoj po startu pričeli vzpenjati proti 40 kilometrov oddaljenem Sestrieru. Vrh bo na 2035 metrih nadmorske višine.

Sledil bo krajši spust in vzpon na Col de Montgenevre. Potem pa že nov nadvse dolg klanec - Col du Galibier. Tokrat pred Lautareta. Dolg je 23 km, povprečni naklon pa je 5,1-odstoten. Kolesarji bodo 2642 metrov visok vrh prečkali po 219 kilometrih dirkanja. Sledil bo samo še 19 kilometrov dolg spust do cilja. Po dveh sprinterski etapah bo napočil čas za prvo izmed dveh voženj na čas. Niot Saint Georges bo gostil start, cilj pa Gevrey Chambertin.

Gre za razgibno traso v pokrajini, ki je znana po vinogradih in pridelovanju vina. Vožnja na čas ni pretirano dolga, bo pa poskrbela za spremembe med kandidati za najvišja mesta. Po vsej verjetnosti bodo naslednji dan na svoj račun spet prišli sprinterji. Potem pa bo na sporedu deveta etapa, ki bo vsekakor nekaj posebnega. To bo tudi zadnja etapa pred prvim dnevom premora.

Troyes bo gostil start in cilj. Vmes pa se bodo kolesarji soočili s 14-imi makadamskimi odseki. Pred dvema letoma je bila tu nadvse napeta etapa na dirki po Franciji za ženske. Takrat so morale premagati štiri odseke. Tu jih bo deset več. Prvi bo na sporedu po 40 kilometrih dirkanja, zadnji pa deset kilometrov pred ciljem. Prazne gume, okvare in še marsikaj se lahko zgodi v taki, 199 kilometrov dolgi etapi in ekipa bo tu še kako pomembna.

Napočil bo čas za prvi dan premora pred vstopom v drugi teden dirkanja, v katerem se bo karavana podala proti Pirenejem. Prva etapa takoj po počitku bo vseeno ravninska, končala pa se bo v rojstnem kraju Juliana Alaphilippa. Poznavalci teh krajev - predvsem Pariz-Nica je že večkrat obiskala to področje - opozarjajo na morebiten veter s strani, ki bi lahko marsikaj spremenil. 11. etapa bo kolesarje popeljala v Centralni masiv.

Štirje kratki, a strm vzponu se bodo zvrstili od 165 kilometra naprej vse do cilja po 211. kilometrih dirkanja. Omenimo klance: Neronne, Puy Mary (Pas de Peyrol), Pertus in Font de Cere. Cilj bo gositl Le Lioran. Skupno pa kar 4500 metrov nadmorske višine. Sledili bosta ravninski etapi in prihod v Pau, ki predstavlja nekakšna “vrata” v Pireneje. 14. etapa se bo začela v Pauju in po 70 ravninskih kilometrih bo druga polovica te preizkušnja nadvse naporna.

Najprej se bodo kolesarji podali na tradicionalni Col du Tourmalet (dolžina 19 km, povprečni naklon 7,4-odstoten). Z 2115 metri nadmorske višine je to Souvenir Jacques Goddet. Sledil bo tudi že poznani prelaz Hourquette d’Ancizan in potem prihod v Saint Lary Soulan. Od tu bi lahko kolesarji zavili marsikam. Leta 2021 so na Col du Portet, kjer je zmagal Tadej Pogačar.

Tokrat pa bodo na vseeno precej lažji Pla d’Adet. 1669 metrov visok cilj bodo dosegli po 10,6 km dolgem vzpenjanju. Povprečni naklon tega klanca je 7,9-odstoten. To bo poseben dan, saj bo 50-obletnica prvega obiska tega klanca. Leta 1974 se je etapne zmage veselil Raymond Poulidor. Nazadnje se je etapa Toura tu končala leta 2014. Rafal Majka je zmagal, Vincenzo Nibali pa je potrdil premoč.

Naslednji dan bo etapa dolga kar 198 kilometrov, karavana pa se bo takoj po startu v Loudenviellu povzpela na Col de Peyresourde. Po premaganih vzponih Mente, Porter d’Aspet, Col d’Agnes in Port de Lers bodo noge že pošteno utrujene, saj gre za vzpone, dolge krog deset kilometrov. Predvsem pa so naklon okrog 8-odstotni in več. Po 181 kilometrih bodo kolesarji prišli v Les Cabannes, ki predstavlja izhodiščno točko za vzpon na Plateau de Beille.

To bo ciljni klanec. Dolg je 15,8 km, povprečni naklon pa je 7,9-odstoten. Cilj bo na 1780 metrih nadmorske višine. Kolesarji bodo morali premagati več kot pet tisoč metrov nadmorske višine. Nazadnje so se na Touru nanj podali leta 2015. Takrat je etapo dobil Joaquim Rodriguez. Gruissan bo gostil drugi in obenem zadnji dan počitka, takoj nato pa bo ravninska etapa, ki bo kolesarje popeljala v zelo zahteven zadnji teden dirkanja.

Saint Paul Trois Chateaux bo gostil start sredine etape in vse do več kot 130 kilometrov oddaljenega Gapa trasa ne bo preveč zahtevna. Potem pa bodo sledili trije vzpon. Najprej Col Bayard (6,8 km, 7,3 %), potem Col du Noyer (7,5 km, 8,4 %) in za konec še Cote de Superdevoluy. Cilj bo na 1502 metrih nadmorske višine. Zaključni klanec - Tour ga bo sploh prvič obiskal - je dolg 3,8 km, povprečni naklon pa je 5,9-odstoten.

V 18. etapi so se organizatorji uspeli izogniti bližnjim zahtevnim vzponom. Kljub temu bo pot med Gapom in krajem Barcelonnette zelo razgibana. Potem pa spektakularen zaključek Toura. Najprej 19. etapa. Embrun bo gostil start, Isola 2000 pa po 145 kilometrih cilj. Poleg zaključnega klanca bo karavana premagala še dva. Po 21 kilometrih bo najprej na sporedu Col de Vars. Dolg je 18,8 km, povprečni naklon pa je 5,7-odstoten.

Na vrsto bo po dolgih letih premora prišel Cime de la Bonette. Gre za kar 2802 metra visok prelaz in s tem najvišjo točko letošnjega Toura. Vzpon je dolg 22,9 km, povprečni naklon pa je 6,9-odstoten. Sledi še zaključni, 16,1 km dolg vzpon na Isolo 2000. Povprečni naklon je 7,1-odstoten. Kolesarji bodo tako prišli Nico za zadnja dva dneva dirkanja. Najprej etapa od Nice do vrha vzpona Col de la Couillole.

Vsebovala bo kar štiri prelaze, ki jih kolesarji dobro poznajo tudi z dirke Pariz-Nica. Najprej Col de Braus (10 km, 6,6 %), potem Col de Turini (20,7 km, 5,7 %) in Col de la Colmiane (7,5 km, 7,1 %) in za konec Col de la Couillole. Ta klanec je dolg 15,7 km, povprečni naklon pa je 7,1-odstoten. V vsega 133 kilometrih bodo kolesarji premagali več kot 4500 metrov nadmorske višine. Lani se je kraljevska etapa dirke Pariz-Nica končala tu. Zmagal je Tadej Pogačar.

Tokrat v zadnji etapi ne bo časa za poziranje in proslavljanje. Po letu 1989 se vrača posamična vožnja na čas. Takrat je potekala v Parizu, tokrat pa bo od Monaka do Nice. Dolg bo 24 kilometrov in bo vsekakor zelo razgiban. Že po treh kilometrih se bo začel 8,1 km dolg vzpon s 5,6-odstotnim povprečnim naklonom na La Turbie. Po krajšem spustu pa še 1,6 km dolg Col d’Eze, ki je precej strmejši od prejšnjega, saj je naklon 8,1-odstoten.

Po dveh ravninskih kilometrov se bodo kolesarji osem kilometrov spuščali. Sledilo bo še dobrih šest kilometrov ravnine do cilja na Angleški promenadi. Sanjski scenarij za sladokusce? Da bi kljub številnim vzponom pred zadnjim kilometrov razlike med najboljšimi bile dovolj majhne, da bi zmagovalca odločila prav pot med Monakom in Nico.