Poznamo že traso dirke po Italiji, 27. oktobra pa bomo dobili še traso tako moške kot ženske različice dirke po Franciji. Kakšne pa so kaj govorice, kam vse naj bi naslednje leto popeljali kolesarje?
Jasnega ni prav veliko. Lokalni francoski mediji se seveda trudijo ugotoviti, kje vse naj bi potekala trasa naslednjega, že 110. Toura. Zaenkrat pa je jasno samo to, da se bo dirka po Franciji začela 1. julija v Baskiji. Tu je znameniti Grand Depart že bil daljnega leta 1992. Takrat ga je gostil San Sebastian. Tokrat ga bo Bilbao.
To mesto bo tudi gostilo start in cilj prve teape, ki bo dolga 185 kilometrov in bo že nadvse razgibana. Tudi druga bo razgibana. Vitoria Gasteiz bo gostila start, po 210 kilometrih pa se bo etapa končala v obmorskem San Sebastianu. Organizatorji so razkrili tudi že, kje se bo začela tretja etapa. Start bo gostilo mestece Amorebieta Etxano. Večji del etape bo potekal ob morju, kolesarji pa bodo tudi zapustili Baskijo in zavili v Francijo.
Cilj ostaja skrivnost. Po ugibanjih medijev naj bi cilj gostilo mestece Bayonne, ki je okrog 30 kilometrov oddaljeno od meje s Španijo. To naj bi bila tudi prva sprinterska etapa. Karavana naj bi tako zelo hitro prišla v Pireneje in prav lahko se zgodi, da se bodo kolesarji že v prvem tednu soočili z nekaterimi znamenitimi prelazi. Četrta etapa naj bi se začela v Daxu in končala v za Slovence vsekakor srečnemu Larunsu.
V okolici je vsekakor dovolj zahtevnih vzponov, ki jih imajo organizatorji na voljo. 27. julija 2018 je Primož Roglič v Larunsu v 19. etapi slavil etapno zmago, napredoval pa je tudi na tretje mesto v skupnem seštekvu. 6. septembra 2020 pa je v deveti etapi sprint peterice prav v Larunsu dobil Tadej Pogačar pred Primožem Rogličem. Za Pogačarja je to bila prva etapna zmaga na Touru, Roglič pa je takrat oblekel rumeno majico.
Peta etapa naj bi se začela v znamenitem Pauju, končala pa na vrhu kratkega vzpona tretje kategorije Cauterets. Nazadnje je ta kraj Tour obiskal leta 2015. Takrat so morali kolesarji predtem premagati tudi Col d’Aspin in Col du Tourmalet. Zmage se je takrat veselil Rafal Majka. Clues naj bi gostil start naslednje, šeste etape. Morda bo tukaj tudi posamična vožnja na čas. Naslednji dan naj bi Tour obiskal Mont de Marsan, rojstni kraj Luisa Ocane, ki je to dirko dobil leta 1973.
Etapa naj bi se končala v Bordeauxu, ki cilja etape ni gostil že vse od leta 2010, ko je bil tam najboljši Mark Cavendish. Limoges naj bi gostil cilj osme etape. Če se bodo govorice uresničile, potem bo zadnja etapa prvega dela Toura vsekakor nekaj posebnega. Dan pred prvim dnevom počitka naj bi kolesarje organizatorji popeljali na Puy de Dome. Nazadnje je karavana na ta klanec zavila leta 1988. Johnny Weltz je tam slavil zmago, a vzpon je bolj poznan po dveh prejšnjih izvedbah.
Leta 1964 sta se tukaj borila Raymond Poulidor in Jacques Anquetil. Leta 1975 pa je gledalec močno udaril Eddyja Merckxa. Ta je tisti Tour kasneje izgubil v boju z Bernardom Thevenetom. Tu, na 1465 metrih nadmorske višine so zmagovali kolesarji, kot so Fausto Coppig, Federico Bahamontes, Luis Ocana, Lucien Van Impe in Joop Zoetemelk. 10. julija bo na sporedu prvi dan počitka.
Karavana pa bo v okolici Centralnega masiva, kar bi lahko pomenilo, da bo drugi teden v znamenju krajših, a strmih vzponov. Precej manj informacij imamo za drugi del Toura. Alpam se dirka vsekakor ne bo izognila. Časopis Le Progres poroča o tem, da naj bi se 13. etapa, ki bo na sporedu ob francoskem prazniku končala na Grand Colombierju. Tu je že bil cilj etape leta 2020. Dobil jo je Tadej Pogačar pred Primožem Rogličem.
Cilj ene izmed etap naj bi gostil Morzine, ki ga je Tour že večkrat obiskal. Ponavadi so kolesarji prišli v Morzine takoj po premaganem vzponu Col de Joux Plance. Po drugem dnevu premora naj bi sledila etapa od Les Getsa do Saint Gervaisa. Pri časopisu Dauphine so se razpisali tudi o morebitnem povratku prelaza Col de la Loze. Prvič so to kolesarsko pot, ki povezuje Meribel in Courchevel v traso uvrstili leta 2020.
Etapo je dobil Miguel Angel Lopez, Primož Roglič pa je v zadnjem tednu nekoliko povečal prednost pred Tadejem Pogačarjem v skupnem seštevku. Cilj je bil takrat na 2304 metrih nadmorske višine. Tokrat naj bi karavana to točko prečkala, cilj pa naj bigostil Courchevel. Zaključne boje za rumeno majico naj bi po teh predvidevanjih gostili Vogezi. La Planche des Belles Filles so kolesarji že večkrat obiskali.
Tokrat naj bi se temu vzponu izognili, obiskali pa naj bi Grand Ballon. Nazadnje je so ga obiskali leta 2019, a je klanec služil kot prelaz. Tokrat naj bi bil na vrhu cilj. Tokrat naj bi pripravili nov pet kilometrov dolg odsek vzpona vse do vrha prelaza Haas. S tem bi bil vzpon v celoti dolg 13 kilometrov. Zadnji kilometer pa naj bi bil ekstremno strm.
Tako bi ta klanec postal edini v Vogezih, ki bi ga ocenili kot vzpon ekstra kategorije. Zadnja etapa naj bi se začela na velodromu v Sain Quentin en Yvelinsu, ki bo poleti 2024 gostil olimpijske igre. Cilj pa seveda v Parizu. Glede na to, da organizatorji vseskozi iščejo nove trase, še neodkrite vzpone bo prav zanimivo videti, kaj od teh govoric se bo tudi uresničilo. Vprašanje pa je tudi, koliko bo voženj na čas. Bo morda tudi ekipna vožnja na čas?