V Parizu so predstavili traso dirke po Franciji 2025. Ta bo v celoti potekala po francoskih cestah. Vračajo se nekateri mogočni vzponi, tudi gorski kronometer.
Spet sprinter v rumenem?
Organizatorji dirke po Franciji so po tradiciji ob koncu oktobra predstavili traso naslednje dirke. Tour se bo začel 5. julija v Lillu, končal pa 27. julija v Parizu. Dirka po dolga 3320 kilometrov. Če smo bili v zadnjih letih vajeni začetkov, ki so že ponudili boje glavnih favoritov za končno zmago, pa bo tokrat drugače. Lille bo gostil Grand Depart in bo tako nasledil Toskano, še prej pa sta bila starta v Baskiji in na Danskem. Zdaj se končno vrača Francija. Lille bi lahko ponudil številne tlakovane odseke - tudi znameniti Arenberg ni tako zelo daleč - a tokrat so se organizatorji odločili, da se takim pastem izognejo. Prva etapa je po meri sprinterjev, kar pomeni, da bi po letu 2020 in zmagi Alexandra Kristoffa spet lahko videli sprinterja v rumeni majici. Samo okrog tisoč metrov nadmorske višine. Zadnji omembe vreden vzpon pa je 45 kilometrov pred ciljem. Dovolj razlogov za sprinterski zaključek. Prvi teden bo v primerjavi s tem, kar smo vajeni spremljati v sodobnejši dobi kolesarstva relativno lahek. A ne gre prezreti številnih pasti. Ena izmed teh je lahko veter.
Bretanija in selitev v Pireneje prek Centralnega masiva
Že druga etapa bo bolj razgibana z dvema kratkima vzponoma v zaključku. Cilj bo gostil Boulogne sur Mer. Tretja etapa bo spet povsem ravninska. Tista, v katero bo uprtih največ oči v prvih dneh bo peta etapa. Gre za posamično vožnjo na čas v Caenu. Dolga bo 33 kilometrov. Omenimo še naslednji dve razgibani etapi. Vire Normandie bo gostil cilj šeste, precej bolj poznani Mur de Bretagne pa cilj sedme etape. Vikend bo ravninski, a prvi del Toura bo nekoliko podaljšan. V ponedeljek, ko je ponavadi prvi prost dan, bodo kolesarji zavili v notranjost Francije. Razlog, etapa bo na sporedu 14. julija, ko Francija praznuje. Centralni masiv bo gostil gorsko deseto etapo, ki se bo končala v Puy de Sancyu. Sedem krajših, a strmih vzponov. Skorajda brez ravnine v 163 kilometrih. Zaključni klanec bo dolg 3,3 km, povprečni naklon pa je 8-odstoten. V torek pa bo v Toulousu vendarle na sporedu dan počitka.
Pirenejski trojček
Posledično bo drugi teden dan krajši - pet etap. A tri od teh bodo pirenejske. Gorske. Zdi se, da bodo tudi ključne. Gre za serijo treh etap zapored. 12. bo kolesarje popeljala od Aucha do Hautacama. Naslednji dan bo na sporedu posamična vožnja na čas od Lodenviella do Peyragudesa. Dolga bo 11 kilometrov. V soboto pa bo še čas za vrnitev v Superbagneres, potem ko bodo kolesarji že premagali Tourmalet, Aspi in Pyresourde. Nedeljska etapa do Carcassonneja bo lažja in sledil bo dan počitka v Montepellierju pred popotovanjem v Alpe.
Mont Ventoux na poti v Alpe in vrnitev prelaza Loze
Prav veliko časa za postopno “vpeljavo” v zadnji teden ne bo. Montpellier bo gostil start in Provansa bo spet lahko pokazala najznamenitejšo goro v tem delu Francije. Govorimo o Mont Ventouxu. Etapa bo ravninska, a ob prihodu v Bedoin se bo po tradiciji začel 15,7 km dolg klanec z 8,7-odstotnim povprečnim naklonom. Znameniti Osamelec v Provansi. Vrača se Ventoux, vrača pa se tudi Col de la Loze. Očitno ga imajo organizatorji od uvedbe leta 2020 zelo radi. Tokrat bo cilj spet na vrhu tega klanca, ki pozimi služi kot smučišče, poleti pa kot kolesarska povezava med Meribelom in Courchevelom. Kolesarji bodo morali premagati tudi prelaza Glandon in Madeleine, kar pomeni, da jih čaka po višinskih metrih najtežja etapa Toura, saj v 171 kilometrih skriva okrog 5500 metrov nadmorske višine. Na Col de la Loze se bodo kolesarji tokrat prvič podali iz Courchevela - v preteklih dveh obiskih so se vzpona lotili iz Meribela. Leta 2020 je bil cilj na vrhu, lani pa na letališču v Courchevelu.
La Plagne in Pariz
Tu je še 19. etapa. Zadnja gorska. Albertville bo gostil start, cilj pa La Plagne. Etapa bo imela kar pet kategoriziranih vzponov. Med temi bodo tudi Saisies, Pre in Cormet de Roselend. Cilj v La Plagnu leži na 2052 metrih nadmorske višine. Zaključni klanec je dolg 19,1 km, povprečni naklon pa je 7,2-odstoten. Ponavadi so eno gorsko etapo ali kronometer prihranili še za predzadnji dan. Tokrat pa bo v soboto kolesarje pričakala razgibana etapa. Potem pa samo še prihod v Pariz, ki se po enoletnem premoru - zaradi olimpijskih iger se je letošnji Tour končal v Nici - vrača v traso. Tu bo še ena priložnost za sprinterje na nekoliko drugačnem Touru, ki prav nobeno nedeljo ne bo imel zahtevne gorske etape.
Zaključek
Organizatorji so se odločili, da tokrat možnosti za rumeno majico v prvih dneh ponudijo tako sprinterjem, kot tudi mojstrom za enodnevne klasike, kot sta Wout Van Aert in Mathieu Van der Poel. Tour bo tako na začetku ponujal priložnosti različnim tipom kolesarjev, medtem ko bodo poskušali favoriti za končno zmago prestati številne pasti, kajti na takih etapah bo zagotovo prišlo do padcev. Pireneji in Alpe ponujajo dovolj priložnosti za dokazovanje. Še posebej najtežje gorske etape z več kot pet tisoč metri nadmorske višine. Organizatorji so se očitno odločili, da na start spet privabijo vse najboljše sprinterje in zagotovo bo zanimivo videti, kako napeto bo med sprinterji, kot so Philipsen, Girmay, Milan, Merlier, Groenewegen, De Lie … Skupni seštevek? Bomo gledali dvoboj Pogačar/Vingegaard? Bo Pogačar spet prepričljivo premočan za vse? Je začetek z ravninskim kronometrom pisan na kožo Remcu Evenepoelu? Se bo Primož Roglič na taki trasi lahko boril za najvišja mesta? Obeta se zanimiv Tour.
Številke Toura 2025
*Dolžina: 3320 km
*6 gorskih etap in 5 ciljev na višje ležečih vzponih
*7 ravninskih etap
*2 vožnji na čas
*6 razgibanih etap
*Več kot 51500 metrov nadmorske višine