Tunizija: počitek na pragu Sahare

V Douzu je ob četrtkih pred dnevom muslimanskega počitka semenj. Stojnice zasedejo cel osrednji del mesta in kupite lahko praktično vse (razen …), od sklopke za moped do zobne ščetke, razne plastične malenkosti in telefone, glavni trg pa se koplje v dišavah stotin začimb. Ob kruhu bi lahko kupili tudi odrtega zajca, že pripravno nasajenega na palico, eden izmed mesarjev pa goste vabi z obešeno kameljo glavo in parom parkljev pred vhodom.

Od kolesarske trgovine do vulkanizerja
Tudi kolesarsko trgovino imajo, kjer smo slučajno srečali predsednika novoustanovljene kolesarske zveze. Kot je povedal ob čaju na terasi nad glavnim trgom, smo eni redkih kolesarjev na tunizijskih cestah (in ne-cestah). Kakorkoli, tudi v kolesarski trgovini prodajajo praktično vse, razen … rekvizitov za tventinajnerje, ki so, mimogrede, za puščavski teren sicer idealna izbira. A nič ne dé, v sosednji ulici je vulkanizer zračnice s po petimi luknjami pripravljen pokrpati za prgišče tunizijskih dinarjev – kar znaša približno pol prgišča evrov.

Lokalci sicer radi povprašujejo po ceni koles. Najprej sem mislil, da so zgolj radovedni – nikakor. Pripravljeni so jih kupiti, je pa res, da jih podatek o nabavni ceni nekoliko preseneti in niti ne poskušajo barantat. Zadovoljijo se s poznavalskim stiskanjem zavorne ročice in obešanjem na sprednje vilice, potem se rokujemo in poslovimo.

Zabava in higiena
Douz je »zadnje mesto pred Saharo «. Za  oazo pa stotine kilometrov sipkega peska. Za vrati v Saharo lahko tako turisti povohajo največjo puščavo v Afriki, kjer je ta čas temperatura toliko znosna, da smo oblečeni v dolge hlače in flise. Klasično kavarniško ponudbo zaokrožujejo z obvezno ponudbo izposoje štirikolesnikov in seveda ježe kamel. Saj ne, da bi si to pretirano želel, a v neki fazi vedno pride do klasičnega vprašanja: »Ali si že jahal kamelo? « Ja, sem jo. V Tuniziji. In bilo je dolgčas.

Kar se tiče higiene. Za kocine sem poskrbel dopoldne pri brivcu za dva tunizijska dinarja – to je, mimogrede, zgornja sprejemljiva cena –, zvečer pa še za splošno umivanje v mestnem hamamu. Če si predstavljate kraj miru, se motite. Pravzaprav je ženski del odprave, zanje je hamam odprt do petih popoldne, ven pobegnil že v pol ure. Moška delegacija iz Slovenije pa je v kakšnih dvajset kvadratnih metrov velikem prostoru med petdeseterico drugih glasnih moških, ki drug drugega z gobo drgnejo po hrbtu, vzdržala do konca. 50 minut. Toplo priporočam, a opozarjam na precejšen kulturni razkorak …

Našo točno lokacijo lahko spremljate tudi preko sistema Sledat.