Tadej Pogačar je na Vuelti kar trikrat roki zmagoslavno dvignil v zrak.
V ekipi, ki je zrasla na pogorišču Lampreja ob koncu leta 2016, so se povsem osredotočili na prihodnost, vseeno pa njihovi apetiti tudi v sezoni 2020 nikakor ne bodo majhni.
Tadej Pogačar je na Vuelti kar trikrat roki zmagoslavno dvignil v zrak.
Lansko sezono je ekipa Maura Gianettija in Joxeana Matxina končala z 29 zmagami na četrtem mestu svetovne lestvice, vseeno pa sezona ni bila v vseh pogledih uspešna. Presenetil je Tadej Pogačar in že v prvi sezoni med elito prevzel vlogo kapetana ekipe ter ji na Vuelti prinesel prve stopničke na tritedenskih dirkah, Alexander Kristoff je dobil klasiko Gent Wevelgem, Fernando Gaviria pa kljub težavam s kolenom štiri dirke, tudi etapo na Giru.
Črna točka sezone je bil nastop na Touru, pred dirko po Franciji so zamenjali proizvajalca prehranskih dodatkov, tudi njihov nutricionist je storil veliko napako in vsi kolesarji so se v prvem tednu dirke precej zredili, Kristoff je dejal, da je v prvem tednu Toura pridobil kar šest kilogramov. Nutricionista so še pred koncem sezone zamenjali in letos upajo, da bodo dobre rezultate uspeli nizati tudi na francoskih cestah.
Pogačar se bo spoprijel s Tourom
Glavnina bremena na etapnih dirkah bo ležala na plečih Pogačarja, ki se z vlogo enega od favoritov na največjih dirkah šele dobro spoznava. Lanska sezona je bila sanjska, v letošnji pa je Pogi, ki se v teh dneh pripravlja na višini v Sierri Nevadi, podčrtal Tour kot glavni cilj sezone. Pogačar sicer trdi, da bo v Franciji predvsem nabiral izkušnje, a je enako dejal tudi pred Vuelto, potem pa se je v domovino vrnil s tremi etapnimi zmagami in tretjim mestom na končnem odru za zmagovalce v Madridu.
Ob Pogačarju v ekipi, kjer bo vlogo enega od športnih direktorjev opravljal slovenski selektor Andrej Hauptman, računajo tudi na Fabia Aruja, ki je še vedno daleč od forme, s katero je uspel slaviti na Vuelti leta 2015. V lanski sezoni je Aru imel nekaj prebliskov, ki pa jih ni uspel pretvoriti v zmage, najboljša uvrstitev je bila tako peto mesto v drugi etapi Vuelte.
Lani je imel smolo tudi Fernando Gaviria, ki si je na Giru poškodoval koleno in posledično ostal tudi brez Toura, zaradi izpada treninga pa v drugem delu sezone ni več našel prave forme. Letos podobnih težav Kolumbijec ni imel, vnovič bo združil moči z Maxom Richezejem, s katerim sta blestela pri Deceuninck QuickStepu in če bo Gaviria našel prave občutke, s katerimi se je izstrelil med šprintersko elito, potem bi pri Emiratih kaj lahko presegli lansko bero 29 zmag.
Več priložnosti za Polanca?
Eno boljših sezon v karieri je imel lani tudi Jan Polanc, vrhunec pa je bila rožnata majica na Giru. Polanc je bil skozi celo leto zelo konstanten, uvrščal se je blizu vrhu, manjkala pa je tista pika na i v obliki zmag. Morda bo letos dočakal še kakšno priložnost več, da dirka na svoj rezultat in svojim trem profesionalnim zmagam v karieri doda še kakšno.
Čeprav nad letošnjo sezono nikakor ne obupujejo, cilji so postavljeni vsaj tako visoko kot lani, je pogled Matxina, ki ima v rokah kadrovske škarje in platno, usmerjen predvsem v prihodnost. Ob Pogačarju izjemno mlado jedro ekipe tvorijo še dvojčka Rui in Ivo Oliveira, zmagovalec Gira do 23 let Cristian Munoz, šprinter Jasper Philipsen, Italijan Alessandro Covi, Američan Brandon McNulty in predvsem Mikkel Bjerg.
Dancu je uspelo skoraj nemogoče, ko je trikrat zapored postal svetovni prvak v vožnji na čas v kategoriji do 23 let, po tem pa je samozavestno napovedal, da že zdaj sodi med deset najboljših kronometristrov na svetu, ne glede na starostno kategorijo. Bjerg je pravi »tank«, ki bo tudi na cestnih dirkah mešal štrene najboljšim, v kronometrih pa bo že letos zagotovo ciljal na sam vrh.
Hauptmana in kolege čaka veliko dela, da bodo našli pravo kombinacijo izkušenj in mladosti, talenta pa v kadru ekipe UAE Emirates zagotovo ne primanjkuje. Morda še ne letos, čez nekaj sezon pa bi lahko iz perspektivnega jedra nastala zastrašujoče močna ekipa, ki bo na vsaki dirki merila na sam vrh.
UAE Emirates 2020:
Andrés Camilo Ardila (Kol), Fabio Aru (Ita), Mikkel Bjerg (Dan), Tom Bohli (Švi), Sven Erik Bystrøm (Nor), Valerio Conti (Ita), Rui Costa (Por), Alessandro Covi (Ita), David de la Cruz (Špa), Joe Dombrowski (ZDA), Davide Formolo (Ita), Fernando Gaviria (Kol), Sergio Henao (Kol), Alexander Kristoff (Nor), Vegard Stake Laengen (Nor), Marco Marcato (Ita), Brandon McNulty (ZDA), Yousif Mirza (ZAE), Juan Sebastián Molano (Kol), Cristian Camilo Muñoz (Kol), Ivo Oliveira (Por), Rui Oliveira (Por), Jasper Philipsen (Bel), Tadej Pogačar, Jan Polanc, Edward Ravasi (Ita), Alexandr Riabushenko (Blr), Maximiliano Richeze (Arg), Oliviero Troia (Ita), Diego Ulissi (Ita)