Glavna tema? Ko govorimo o ženskem kolesarstvu, se veliko govori o pomanjkanju težkih etapnih dirk – desetdnevni Giro Rosa velja za najtežjo dirko –, o slabi medijski pokritosti, o pomanjkanju prenosov dirk … Predvsem pa lahko govorimo o zares nizkih plačah. Bolj o štipendijah. Le malokatere kolesarke lahko dobro živijo od kolesarstva, zato jih precej več bolj živi za kolesarstvo.
V moškem kolesarstvu obstaja pravilo o minimalni plači. Ko nekdo podpiše pogodbo z na primer World Tour ekipo, potem že ve, koliko znaša najmanjši znesek, ki ga bo prejemal v prvi sezoni. Tudi v ženskem kolesarstvu so nekateri že prišli na idejo, da bi uvedba takega pravila rešila marsikatero kolesarko. A predsednik Mednarodne kolesarske zveze Brian Cookson je priznal, da bi to imelo nasprotni učinek.
»Tu gre za podobno vprašanje, kot je, kaj je bilo prej? Kokoš ali jajce? Uvesti tako pravilo v tem položaju in v tem času bi povzročilo nasprotni učinek. A vseeno je to pomemben cilj, « je za Guardian dejal Cookson. Zakaj ne? »Rezultat tega pravila ne bi bil, da bi petsto kolesark kar naenkrat dobilo vsaj minimalne plače. Ženske, vpletene v komisijo za žensko kolesarstvo so dejale, da bi večina moštev, ki se zdaj imajo za profesionalna, razpadlo, ali pa bi se ekipe registrirale kot amaterske. Tako kolesark sploh ne bi bilo več treba plačati. «
Tako Cookson predlaga, da bi morali ženske ekipe ločiti na tiste res profesionalne, ki bi izplačevale minimalne plače, in preostale, ki tega ne bi počele. A potem se spet lahko vprašamo, kakšne privilegije bi uživala tista peščica takih moštev, saj bi jih po vsej verjetnosti bilo premalo, da bi se lahko samo te ekipe vabilo na največje dirke in jih tako nagradilo. Je pa Cookson pristaš ideje, da bi bile ženske dirke težje in daljše, medtem ko zdajšnja UCI pravila velevajo, da dirke ne smejo preseči 140 kilometrov.
Obenem je zavrnil idejo, da bi organizatorji moških dirk v istem terminu organizirali še ženske različice. Logistične težave so prevelike. Nekateri rešitev vidijo v tem, da bi UCI prisilil ekipe World Toura, da bi ob moških ekipah imele še ženske. »Nočem, da bi bil ženski šport vedno drugotnega pomena. Letos smo na dirki po Veliki Britaniji, spoznali, da je žensko kolesarstvo lahko uspešno, ne da bi ga povezovali z moškim. Mislim, da obstajajo sponzorji, ki bi radi podprli ženske ekipe, in ne moških, « je še zaključil Brian Cookson, ki je mesto predsednika UCI prevzel od Pata McQuaida.