V zavetrju: Anže Bizjak

Nekdanji tekmovalec v krosu, po poklicu gradbeni inženir, ki se  zadnje čase veliko posveča načrtovanju in gradnji kolesarske infrastrukture. Glavni načtovalec in graditelj gorsko kolesarskih poti na Krvavcu in del ekipe Fun Tracks, ki se ukvarja z izdelavo pumptrack poligonov. Sicer pa verjetno precej tipičen mož in oče dveh otrok, ki je poleg družine in dela manj na kolesu, kot bi si želel. Tako se nam je predstavil Anže Bizjak.

Od kdaj in zakaj?

Z gorskim kolesarstvom sem se okužil proti koncu osnovne šole (mislim da leta 97), ko sem dobil prvo bolj resno gorsko kolo. Sicer je bil popoln trdak, ki sem ga kasneje nadgradil s prednjim vzmetenjem, a za tiste čase super zadeva. Najprej kakšno leto za zabavo, nato pa kar nekaj let bolj ali manj resno v krosu. Zadnja leta spet za zabavo.

Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?

Po trdakih, nekaj polnovzmetenih XC raketah in DH kolesu, sem se ustalil na enduro kolesu, ki se mi zdi najboljši kompromis, če je v garaži samo eno resno kolo.

Se ukvarjate le z eno disciplino, ali ste vsestranski kolesar?

Mislim, da sem kar vsestranski gorski kolesar. Na cesti pa se ne počutim dobro, se mi zdi prenevarno in predolgočasno.

Kaj vam kolo pomeni (glavni vir rekreacije, smisel življenja, uresničitev tekmovalnih ambicij)?

Najboljši način za sprostitev,  sveže ideje in zabavo. Žal zadnje čase bistveno premalo.

Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Kako izgleda vaš običajni trening?

Če izvzamem ure s krampom na nahrbtniku,  realno cca 2 do 3 ure na teden, konstantno preko celega leta. Mogoče pozimi celo nekoliko več, ker se takrat lažje najde čas. Časa, ki ga preživim na kolesu, ne jemljem kot trening, ampak sprostitev. To izgleda tako, da se zbašem na kolo, pobrcam na vrh hriba, se preoblečem in pičim navzdol. Hitrost odvisna od razpoloženja.

Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?

Najlepša mi je lepa jesen, ko se vse nekoliko umiri.

Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?

Vsak četrtek preko celega leta imamo skupne ture, ki se jih trudim redno udeleževati. Po turi obvezna analiza ob vrčku osvežilnega napitka, kar se včasih malo zavleče. Vsake toliko časa pa mi paše, da grem sam in v glavi premeljem kakšno aktualno problematiko.

Kaj pa vaša tekmovalna plat?

Po končani karieri v krosu mi je pri tekmovanjih glavna motivacija avantura in iziv, rezultat ni pomemben. V tem duhu sem kot “dirkaški penzionist ” odpeljal nekaj DH in enduro dirk, dvakrat pa sem se udeležil tudi dirke Megavalanche na Alpe d’huezu. Iz same žlehtnobe do sebe sem se za drugo leto prijavil na dirko štirih otokov na Hrvškem, ki se je bom lotil kar z enduro kolesom. Tako mi ne preostane drugega, kot da čez zimo začnem bolj migati ali pa bom štiri dni trpel. Na seznamu želja za prihodnost pa sta etapni enduro dirki Trans Provance in Trans Savoie.

Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?

Svetovno prvenstvo v Luganu leta 2003, ko sem se po slabem štartu in prvem delu dirke prebil do 19.mesta v kategoriji U23. Vožnja mi je verjetno ostala v spominu tudi zaradi najboljše XC proge, kar sem jih vozil.

H kakšnim ciljem stremite, ko načrtujete prihodnje treninge?

Stremim k temu, da bom v prihodnosti spet več na kolesu.

Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?

Kanada, najprej nekaj dni v Whistlerju, nato pa z avtodomom odkrivanje poti po britanski kolumbiji.