Marko Šajn je ljubitelj kolesarstva v pravem pomenu besede, ponosen član ekipe Pici Bici, občasno tudi tekmovalec in eden tistih kolesarjev, ki se na cesti večkrat srečujejo z oznako "hipster ", na katero pa je ponosen, saj jo jemlje kot potrditev, da nekaj delajo drugače in predvsem prav. Je tudi eden od ekipe za The Classics Experience, ki vsaj posredni stik s kolesarskimi klasikami prinaša tudi na slovenske ceste.
Od kdaj in zakaj?
Odkar sem dobil prvo kolo in ugotovil, da gre hitreje kot peš.
Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?
Da ni bilo le prevozno sredstvo v začetku srednje šole ko sem končno privarčeval za prvo BMX kolo in za nekaj let pospravil rolko. Bil je temno zelen Schwinn z obupnimi komponentami in še slabšo geometrijo a naredil je svoje in po nekaj mesecih ga je nadomestil prvi pravi bmx … žal tudi ta ni dolgo ostal cel. Vedno sem sanjal o polnovzmetenem gorskem kolesu a sem si prvega lahko privoščil šele pred dobrim letom.
Se ukvarjate le z eno disciplino ali ste vsestranski kolesar?
N+1, torej tolikor, kolikor le omogoča čas.
Kaj vam pomeni kolesarstvo (služba, hobi, vsakega po malem, glavni vir rekreacije)
Vsega po malem, predvsem pa veliko ljubezen in premajhen dohodek.
Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Imate treninge načrtovane ali vozite “prosto po Prešernu ”?
Ni napisanega pravila, a zagotovo manj kot bi želel.
Kako ste se spoznali s kolesarstvom in kaj vas pri njem privlači, da se udejstvujete v njem?
S kolesarstvom kot ga sedaj dojemam, preko spleta. Vedno sem rad veliko bral in ko sem odkril par dobrih tujih blogov ter spletnih revij, je bilo to to. Prvič sem kolesarstvo spoznal iz neke estetske in kreativne plati, ne le kot šport. Navdušujejo me dobro napisani teksti in fotografije, ki niso do zadnje pike obdelane v photoshopu, ampak ujamejo moment. Naj bo to izraz trpljenja kolesarja, prazna vijugajoča cesta ali pa svetloba, ki pronica skozi oblake in osvetli kolesarje v ravno pravšnjem trenutku. Ko vidim fotografijo s pretiranim kontrastom, izostrenim kolesarjem in zamegljenim ozadjem preneham z branjem oz. gledanjem … nismo več v letu 2000.
Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?
Pomlad, poletje, jesen, zima.
Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?
Ponosen član kolesarskega kluba Pici Bici. Upam, da nas bojo ljudje še čim dlje gledali postrani in enačili s hipsterji, po tem vem da delamo prav.
Imate ali ste imeli v preteklosti tudi tekmovalne ambicije?
Že tri sezone se udeležujem ciklokros tekmovanj v Sloveniji a prav velikih ambicij nimam. Ciklokros mi veliko pomeni in rad podpiram sceno ter ji pomagam rasti, bolj pomembno mi je druženje s prijatelji kot rezultat. Letos se nameravam udeležiti tudi kakšne SloEnduro 4Fun dirke, kar mi lani žal ni zneslo. Tudi to brez ciljev in ambicij, ubistvu me samo firbec matra, ker sem gledal tiste hude posnetke iz Trans Provence in me je čisto navdušilo!
Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?
V spominu bo za vedno ostal Tuscany Trail leta 2015. Prvi resen bikepacking dogodek in to v najboljši možni družbi. Tudi nekaj, kar sva z Danijem ušpičila lani novembra, sodi v isto kategorijo, a dokler so pri nas kazni za obisk Vrtače (#vsismojernej), raje ne govorim o podrobnostih. Najbolj ponosen sem pa na prvi Dust Lust.
Kakšni pa so vaši cilji v prihodnje?
Že nekaj časa pripravljam en velik mednarodni projekt, za katerega upam, da bo uzrl luč sveta v roku kakšnega meseca … seveda povezan s kolesarstvom. Več o tem kdaj drugič.
Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?
Odletel bi v Kanado, najel avtodom in z enduro kolesom kakšen mesec odkrival Britansko Kolumbijo. Ko bi dosegel mesto Banff v Alberti, bi enduro kolo poslal domov, opremil potovalnega in se udeležil legendarne dirke/avanture “the Great Divide ”, potem pa odletel še južneje ter kolesaril par tednov v Patagoniji. Enkrat v življenju bi rad doživel sončni zahod in vzhod s Fitz Royem v središču.
ODGOVORI
0
0
nazaj na vrh
