Pri 23 letih je Špela Horvat še vedno aktivno udeležena v kolesarstvu, hkrati pa ne zanemarja niti študija. Je študentka četrtega letnika na Fakulteti za družbene vede, kjer študira mednarodne odnose, ob tem pa gre za eno najboljših slovenskih tekmovalk v spustu (disciplini downhill).
Od kdaj in zakaj?
Šport in kolesarstvo me spremljata že od malih nog. Od nekdaj sem si želela biti športnica, saj prihajam iz zelo športne družine. Oče je bil smučarski skakalec in njegova sestrična profesionalna smučarka, po kateri sem se vedno zgledovala. Celo svoje otroštvo sem iskala primeren šport, ki bi ga lahko trenirala in tekmovala in tako sem jih preizkusila veliko (smučarski skoki, plezanje, jahanje, košarka), vendar v nobenem nisem uživala do te mere, da bi to lahko počela vsak dan. Ko sem bila stara 15 ali 16 let me je oče (ki je tudi sam po zaključeni tekmovalni karieri postal strasten gorski kolesar) peljal na tekmo v disciplini "4x " v Ljubljani na bmx stezi in tako se je začelo. Spominjam se, da sem očetu rekla: ˝Oči, to si želim preizkusiti˝. Takrat sem vedela, da je to šport, ki sem ga iskala.
Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?
S ‘pravim ’ gorskim kolesarjenjem sem torej začela pri 16 letih, ko sem se sama odločila, da si želim preizkusiti 4x. Takrat je bilo moje prvo kolo kar mamino kolo za dual slalom znamke Wheeler (ki ga imam še danes doma), s katerim sem tudi odpeljala prvo 4x tekmo v Ljubljani. Še istega leta sem se udeležila gorsko-kolesarskega kampa v Kranjski Gori, kjer sem prvič preizkusila spust. Ta kamp mi je spremenil življenje, saj sem se v spust zaljubila in se odločila, da si želim v tem športu enkrat uspeti. Ljubezen do downhilla traja še danes in je vsako leto močnejša. V downhillu bom tekmovala, dokler bom lahko in si bom to sposobna tudi financirati. Gorska kolesarka pa bom ostala kar celo življenje.
Se ukvarjate le z eno disciplino ali ste vsestranska kolesarka?
Downhill je moja prva disciplina, vendar sem mnenja, da ne moreš biti dober spustaš, če ne obvladaš tudi drugih koles. Tako se lotim čisto vsake MTB discipline, saj je vse to koristen trening in, kar je glavno, v vsem tem zelo uživam. Imam kar tri različna gorska kolesa (kolo za spust, enduro kolo in dirt jump kolo). Največ časa poleti preživim na downhill kolesu, pozimi pa na enduro kolesu. Med tednom, ko mi zmanjkuje časa, pa hitro z dirt kolesom skočim na BMX progo ali na kakšen pump track. Eden mojih ciljev je tudi obvladati prav vse discipline gorskega kolesarstva in postati ‘popolna ’ gorska kolesarka. Cestno kolesarjenje sem tudi preizkusila, vendar me ne mika, saj mi je vožnja po cesti dolgočasna in precej bolj nevarna od vožnje po gozdu.
Kaj vam kolo pomeni (glavni vir rekreacije, smisel življenja, uresničitev tekmovalnih ambicij, …)?
Kolo mi pomeni vse, saj mi nudi zabavo, užitek, rekreacijo in predvsem samouresničitev. Že prej sem omenila, da sem vedno želela biti športnica in s kolesom danes uresničujem svoje tekmovalne ambicije, ki so prisotne že od otroštva. Najbolj pomembno mi je, da tekmovanja dojemam kot zabavo in predvsem kot pridobivanje pomembnih življenskih izkušenj. Če ni zabave, tudi ni takšnih rezultatov, kot bi si jih želela.
Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Kako izgleda vaš običajni trening?
Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj sem na kolesu skoraj vsak dan. Štiri dni v tednu sem na kolesu, dva dni v fitnesu in en dan ponavadi počivam. Nimam točno določenih ur, koliko moram prekolesariti, saj so treningi različni, od enduro tur do treningov spusta in vse do vožnje na bmx stezi. Običajnega treninga nimam, saj vsak dan treniram drugače. O neki konstanti lahko morda govorimo le pri treningu v fitnesu, pa še tam mi trener vsakič kaj novega pripravi. Sem človek, ki vedno rabi nove izzive, saj mi drugače postane dolgčas in zato šablonski treningi pri meni ne pridejo v poštev.
Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?
Najlepše obdobje je seveda poletje, ko so na vrsti tekme. Drugače pa zelo uživam tudi pozimi, saj veliko potujem in iščem različna prizorišča za trening.
Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?
Letos sem članica DH ekipe ljubljanskega kluba Supersnurf.
Kaj pa vaša tekmovalna plat?
Uživam v tekmovanjih, potovanju po svetu in spoznavanju novih prog. Čeprav mi to v prvi vrsti predstavlja največji užitek v življenu, sem tudi zelo tekmovalna oseba in si poleg uživanja želim biti tudi zelo dobra v temu, kar počnem. Zato tudi treniram. Vedno iščem načine, da se lahko izboljšam in postanem še hitrejša in to tudi rada preverjam na tekmah, ki mi dajejo nov zagon za nove izboljšave.
Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?
Sem perfektcionistka in takšno vožnjo še čakam. Rada se spominjam vsake dobre vožnje, vendar take, na katero bi bila zares ponosna, še ni bilo.
H kakšnim ciljem stremite, ko načrtujete prihodnje treninge?
Vedno ciljam na to, da sem na vsaki tekmi boljša in da počasi in vztrajno napredujem proti svojemu glavnemu cilju, ki je uvrstitev v finale svetovnega pokala. Letos bom sicer svetovni pokal izpustila, saj sem se odločila, da tekmujem na vseh tekmah evropskega pokala IXS in se tako borim za najboljšo možno skupno razvrstitev.
Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?
Definitivno bi kupila letalsko karto za Whistler v Kanadi, takoj za tem pa bi se odpravila raziskovat Himalajo.

Santa Cruz V10 CC
Obročniki: WTB Frequency Team i25 in Novatec Demon (peste Novatec)
Prestavni sistem: Shimano Saint
Vzmetenje: FOX 40 float, limited edition World Champs vilica in amortizer FOX Float X2
Zavore: Magura MT7
Komponente: Renthal in Thompson
Teža: 15,50 kg