Uroševo kolo
znamka: Rose
model: The Tusker
obročniki: Rose Fat bike 26”
prestavni sistem: Sram XX1
posebnosti:oOd standardnega se razlikuje le po 780 milimetrov širokem karbonskem krmilu, potopni sedežni opori in Specializedovih pnevmatikah. Posebnost? Meni všečna (beri mtb.si) barvna kombinacija
teža: nekaj več kot 13 kilogramov
Uroš Ložar se nam je predstavil kot kolesar in ljubitelj vsega, kar je povezano s tem prelepim športom, ljubitelj tolstih koles in enoprestavništva. Vedno v iskanju dobrih trejlov, bivši tekmovalec, urednik in deklica za vse (gonilna sila) pri mtb.si.
Od kdaj in zakaj?
Od leta 1990. Zakaj? Ker ker me je že takrat kolesarstvo popolnoma zasvojilo. Tekmovalno med leti 1990 in 1996 ter v sezonah 2014 in 2015.
Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?
Kot kolesarstvo? Potem od malih nog. Najprej seveda BMX in domače rampe, pločniki in klopce v parku, kasneje gorsko kolo, ki je stalnica še danes. Kakšno kolo? Vozil sem skoraj vse znamke koles, trenutno pa Rose, Niner in Giant.
Se ukvarjate le z eno disciplino, ali ste vsestranski kolesar?
V devetdesetih sem se s tremi, ki so bile v tedanjem času še kar združljive, saj smo dirkali tako v krosu kot v spustu, pa še kakšen dvoboj smo odpeljali. Sedaj lahko rečem, da sem uživač na kolesu. Bodi si na singlespeedu, na dolgi turi na polnovmetencu ali pa na lokalnih trejlih na tolstežu, vmes pa še kakšno makadamkanje.
Kaj vam kolo pomeni (glavni vir rekreacije, smisel življenja, uresničitev tekmovalnih ambicij)?
Zagotovo glavni vir rekreacije! Seveda mi služi tudi kot transportno sredstvo. Vsekakor pa si življenja brez kolesa niti ne predstavljam.
Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Kako izgleda vaš običajni trening?
V času, ko sem treniral, nazadnje v sezonah 2014 in 2015, se je povprečno nabralo dobrih 14 ur v tednu. Z dnevom počitka. Včasih po ena ura na dan, včasih pet. Res pa je, da sem vedno treniral čisto po občutku in si trening vzel kot čisto uživanje s pribliski kakšnih intervalov in tempo vožnje. Dvakrat tedensko na cestnem kolesu, ostalo na gorskem.
Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?
Pomlad in zgodnja - suha jesen.
Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?
Zadnjih nekaj let sem član KD Rajd, pedale pa najraje obračam sam. Zadnje leto pa tudi v družbi svojega šestletnika.
Imate tudi tekmovalne ambicije?
Tekmovalne ambicije so bile vedno prisotne. Potem je vse odvisno od volje in časa, posledično tudi ciljev. Želja je vsekakor odpeljati eno ali dve izmed največjih etapnih gorskokolesarskih dirk.
Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?
Najbolj so se mi v spomin vtisnili trije dogodki. Če se ustavim v bližnji preteklosti zagotovo 12 urna dirka v Italiji pred dvema letoma. Preizkus vzdržljivosti, pa ne fizične, ampak tiste mentalne. Je nekaj posebnega, ko se ti v dvanajstih urah poganjanja pedal v glavi zavrti malo morje “krajših filmčkov ”. Potem je tu etapna dirka 4 Islands, ki sem jo prevozil na singlespeedu in je bila dejansko čisti užitek. Drugače pa svetovno prvenstvo leta 1994 v Vailu. Biti na štartu z legendami kot so John Tomac, Nicolas Vouilloz, Missy Giove, - neprecenljivo!
H kakšnim ciljem stremite, ko načrtujete prihodnje treninge?
Glede na to, da časa za trening ravno ni v izobilju in se v glavi še prepričujem, da bi naslednjo sezono zopet dirkal, sem bolj ali manj v fazi nerazmišljanja o načrtovanju treningov. Ampak ura neusmiljeno tiktaka in se bo potrebno hitro odločiti, če se kakšnega “epskega ” podviga lotim ravno v sezoni 2017.
Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?
Mesec dni neskončnih afriških ali koloradskih trejlov, pivo in lokalne dobrote.
nazaj na vrh
