V zavetrju: Urška Drofenik

O Urški Drofenik bi lahko v uvodu povedali marsikaj, opišemo jo lahko kot eno tistih, ki se s kolesom še vedno ukvarja predvsem ljubiteljsko in zato še zna uživati le v neobremenjeni vožnji v naravi, brez misli na trening, rezultate in dirke. Gorsko kolo je večkrat motiv tudi pri njeni fotografiji, po kateri jo poznamo.

Od kdaj in zakaj?

Začelo se je z relacijskimi cestnimi avanturami ala Ljubljana - Izola - Pula, ampak sem ugotovila, da to ni zame, da sem raje v naravi, kot na cesti. Tako da ko sem leta 2005 padla v novo družbo, se je zgodil tudi premik iz ceste v gozd, seveda počasi in postopoma, ampak ljubezen do gorskega kolesarstva se je z leti samo večala.

Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?

Treking kolo je pristalo v rokah prijateljeve punce, ker ga je zamenjal Giantov Trance 2, ki me je spremljal dolga leta. V sezoni 2011 sem zabeležila 213 kolesarskih podvigov. Čisto vsako turo imam fotografirano skozi sprednjo vilico. Na začetku je bil štos, na koncu pa brez te slavne fotografije nismo šli domov.

Se ukvarjate le z eno disciplino ali ste vsestranska kolesarka?

Težko se opredelim katera je moja disciplina. Sem gorska kolesarka, to je res, včasih kolo tudi nosim na hrbtu, večino časa se trudim peljati navzdol, kdaj pa kdaj me zanese tudi v kakšen park in spet drugič me prepričajo, da bo pa tista dolga makedamska cesta res super in pač grem. Težko se vržem v en koš. :)

Kaj vam kolo pomeni (glavni vir rekreacije, smisel življenja, uresničitev tekmovalnih ambicij)?

Ah kje, nisem tekmovalni tip v tem pogledu. Kolo je zame način druženja, rekreacija, odkrivanje novih krajev, spoznavanje novih ljudi, predvsem pa odklop od vsakdanjega sveta.

Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Kako izgleda vaš običajni trening?

Res se trudim da vsaj enkrat na teden en dan po službi pobegnem na kolo. Vikendi pa tudi, če nisem na kolesu, pa peš pohajkujemo po hribih in odkrivamo kje vse se da ali pa ne da priti s kolesom.

Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?

Jesen.. prave temperature, super barve.. edino dan bi lahko bil daljši.

Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?

Imam svojo družbo, pravzaprav več njih, tako da na kolesu nisem sama, če pa sem, pa tudi ni nič narobe. Takrat grem običajno na kakšno lažjo turco s svojo štirinožno kompanjonko, ki me, spremlja povsod, kjer se to da.

Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?

Prečenje iz Selle Nevee do Rezije - verjetno ena lepših in bolj zahtevnih turc v moji kolesarski 'karieri '. Resnično nepozabni razgledi v jesenskih barvah.

Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?

Obiskati še kakšno Sloveniji podobno deželico s super flow traili in lepimi razgledi.