Mathieu Van Der Poel. Še pred dnevi je blestel na tekmi svetovnega pokala v olimpijskem krosu. Zdaj je dobil prvo etapo na dirki Arctic Norway. Bo tako nadaljeval do svetovnega prvenstva?
Nizozemec Mathieu Van der Poel je bil pozimi skorajda nepremagljiv v ciklokrosu. Potem se je dokazoval na pomembnih enodnevnih klasikah. Kljub padcu je bil med najboljšimi na dirki po Flandriji. Dobil je Barbantsko puščico, na izjemen način pa Amstel Gold Race. Potem se je posvetil gorskemu kolesarstvu. Zdaj pa spet cestnemu. Nastopa na dirki na Norveškem. Želi se namreč pripraviti na prihajajoče svetovno prvenstvo v Yorkshiru. Van der Poel pa je že dobil prvo etapo do Leknesa.
"Vedel sem, da sem v dobri formi. Drugače ne dobiš tekme svetovnega pokala. Vendar pa sem vseeno nekoliko presenečen nad današnjim počutjem," je pojasnil Van der Poel: "Na gorskem kolesu sem bil dober, vendar pa je potem težko reči, kako mi bo šlo na daljših dirkah. Vendar pa sem se dobro počutil. Ves dan je šlo na polno. Videl sem številke in vedel, da je težko. Zato sem bil presenečen, da sem na koncu še vedno bil tako močan." Predvsem pa je pokazal zelo dolg sprint.
Začel ga je dobrih 250 metrov pred ciljem in prehitel še zadnjega ubežnika Cummingsa. Potem pa ni več okleval. Nadaljeval je vse do cilja. Danny Van Poppel se mu je lahko še najbolj približal. "Težava skorajda vseh sprinterjev je – in to pogosto poudarim, ko gledam dirkanje po televiziji – da vedno nekoliko preveč čakajo. Potem pa so presenečeni, če nekdo začne s sprintom prej. Danes je bilo tako. Moraš si upati in sprint začeti prej. Če ga boš začel 150 metrov pred ciljem, boš težje zmagal,” je jasen Van Der Poel.
Seveda pa moraš za kaj takega imeti dovolj moči: "Dobro vem, da lahko tak sprint izpeljem do cilja. Ne vem, zakaj nekateri sprinterji tako dolgo čakajo. Menim, da je bolje, če poskusiš in izpelješ svoj sprint, kot pa da čakaš na nekoga drugega. Mislim, da sem danes odpeljal popoln sprint." Van Der Poel pravi, da letošnje dirke na Norveškem najbrž ne bo mogel dobiti. Pravi, da je zanj pretežka in da je na Norveško prišel z željo dobiti eno etapo.
Najtežja ovira do končne zmage pa je zaključni vzpon v tretji etapi. Dolg je 3,5 km, povprečni naklon pa je 11,8-odstoten. "Najbrž je nekoliko pretežek zame, pa še nekaj zares dobrih hribolazcev je tu. Že danes sem jih opazil. Še posebej Lucenko. Bil je zelo močan, zato je favorit za končno zmago. Seveda bom majico poskušal obdržati, a že lani je bilo zame pretežko. Letos pa so vzponi še težji."