Van der Poel v šali Pogačarju predlagal skupni napad

Tadej Pogačar: To je bil dober dan. Najprej že zato, ker smo vsi iz ekipe lahko začeli etapo. Veseli smo, da si je tudi Marc Hirschi po včerajšnji nesreči opomogel. Seveda sem si želel zmagati, vendar pa sem tudi za Mathieuja Van der Poela vesel. Sam pa bi danes težko zmagal, saj so mnogi sledili vsaki potezi, ki sem jo naredil. Na koncu sem bil drugi in s tem sem zadovoljen. Me je pa Mathieu z napadom na prvi klanec presenetil, čeprav se je na začetku etape šalil, da bi morala jaz Roglič in on danes napasti. Zadovoljen sem s trenutnim položajem in formo.


Primož Roglič: Na polno, kot včeraj. Mislim, da smo to tudi nekako pričakovali. Za nami je spet dober dan. Boljši kot včeraj. Še vedno čutim bolečine po včerajšnjem padcu. Še posebej noga me boli. Ena etapa manj. Mathieu nas niti ni tako presenetil. Že prej je pokazal, da lahko tako napada in danes je to spet naredil. Vsekakor si je zaslužil to zmago.

Matej Mohorič: Zaključek je bil tak, kot je na Touru vedno v zadnjih 50 kilometrih. Sploh nisi mogel priti v ospredje. Spredaj je šlo na polno in čez celo cesto, zadaj pa si bil, kjer si bil. Ob prvem prehodu čez Bretonski zid smo šli vsi na polno, tako da mi je potem uspelo zadihati in vsak je prišel na svoje mesto. V zaključku je bila moja naloga, da naše, predvsem Haiga pripeljem v ospredje. To sem tudi naredil, tako da mislim, da je varno na svojem mestu za generalno razvrstitev.

Mathieu Van der Poel: Nimam besed. Resnično nimam česa povedati. Tvegal sem. Vedel sem, da potrebujem odbitne sekunde, če želim obleči rumeno majico. Neverjetno je. Vedno sanjaš o tem, da bi se ti uresničil tak scenarij, a vse to izpeljati je neverjetno. Ob prvem prečkanju Mura sem napadel zaradi odbitnih sekund, saj sem vedel, da lahko samo tako dobim rumeno majico. Vedel sem, da moram dobiti etapo in tudi narediti dovolj veliko razliko. Vedel sem tudi, da je to moja zadnja priložnost za kaj takega. Brez besed sem, da mi je to uspelo. Nekaj posebnega je, da mi je to uspelo že na zame prvem Touru. Realno mislim, da bom majico nosil do kronometra, nič dlje.



Julian Alaphilippe: Vedno je lepo nositi rumeno majico, po kateri te prepoznajo na Touru. Nočem iskati izgovorov, vendar pa je bila to zame zahtevnejša etapa od prve. Poskusil sem slediti Mathieuju že na prvem vzponu, vendar sem videl, da nimam tako super nog. Zato sem poskušal nekaj moči prihraniti za zaključek. Nisem bil dovolj dober, naredil pa sem vse, kar sem lahko. Mathieu je bil preprosto boljši. Zato nisem razočaran. Ničesar ne obžalujem, saj sem naredil vse, kar sem lahko. Rumena majica je nekaj neverjetnega, magičnega, a terja veliko odgovornost. Želim se zahvaliti kolegom, ki so danes opravili veliko delo. Ne smemo pozabiti, da je to šele druga etapa Toura in na poti do Pariza bo še veliko priložnosti.

Richard Carapaz: Zapletena etapa. Zaključek je bil nervozen in mnogi so poskušali z napadom. Ekipa je bila zraven na koncu. Richie Porte je opravil izjemno delo z narekovanjem ritma, tako da nas je pripeljal v dober položaj. Škoda, ker je Geraint izgubil nekaj sekund, vendar pa ostajamo v igri in pred nami je še dolga pot. Videli bomo, malo po malo. Iz dneva v dan.