"Vedno naredim vse, kar lahko."

Intervju s Tadejem Pogačarjem je bil objavljen v časopisu Il Messaggero. V tem intervjuju pa je Pogačar govoril o bližajoči se dirki Milano-Sanremo, o tem, kje se vidi po karieri, o tekmecih … Tu je prevod.

Tadej. Zmagali ste že v Liegu, pa dvakrat ste dobili dirko po Lombardiji. Kaj vam predstavlja Milano-Sanremo in kakšen je vaš prvi spomin na to klasiko?
Ko sem bil mlajši v Sloveniji niso prenašali te dirke, tako da me nanjo ne vežejo posebni spomini. Zdaj pa lahko rečem, da jo dobro poznam. Je dirka, ki jo dobro poznam, mi je zelo všeč, čeprav je to dirka, ki jo je najtežje dobiti.

Ker živite v Monaku, si predstavljamo, da ste si kdaj ogledali zaključek?
Res je. Ne živim prav daleč stran in kdaj podaljšam trening še na Poggio. Ne bom zanikal, v glavi sem si zamislil že različne scenarije, kako bi se lahko odvijala dirka.

Ste številka ena svetovnega kolesarstva. Pa se vi sami resnično počutite kot številka ena?
Niti ne. Vedno naredim vse, kar lahko, a v kolesarstvu je tako, da vedno več dirk izgubiš, kot jih pa zmagaš. Zato menim, da ne smeš tako razmišljati, saj si potem hitro lahko razočaran.



Če sebe ne štejete, kdo so še najmočnejši kolesarji v tem trenutku?
Težko rečem. Veliko je zares močnih kolesarjev na različnih terenih. Prav to dela kolesarstvo drugačno od vseh ostalih športov.

Kaj pa ostale klasike? Flandrija, Roubaix in potem svetovno prvenstvo. Jih smatrate za podobno pomembne, ali pa vam je kakšna, ki bi jo postavilo pred drugo?
Vse tri dirke so izjemne. Na lanski dirki po Flandriji sem se zelo zabaval. Bil je eden izmed najboljših dni, ki sem jih preživel na kolesu. Roubaix bi rad kdaj preizkusil. Svetovno prvenstvo je tudi zelo prestižno. Zagotovo gre za cilje za prihodnost, pa čeprav bo kjerkoli težko zmagati.

Ko se vam ponudi priložnost, jo izkoristite. V kolesarstvu je to počel Merckx. Od kje vam ta želja po zmagi?
Vedno sem bil ambiciozen in v dirkanju se zabavam. Zato je ta želja po zmagi nekaj spontanega. Menim, da podobno velja za večji del kolesarske karavane.

Kje se še lahko izboljšate?
Osredotočen sem na vse vidike mojega življenja in aktivnosti. Trening, prehrana, počitek. V trenutni konkurenci ne smeš izpustiti ničesar. V ekipi skupaj trdo delamo na malenkostih, v želji, da opravimo dobro vse najpomembenjše stvari.



Nedavno ste dejali, da je nemogoče dobiti Giro in Tour v isti sezoni, kar je nazadnje leta 1998 uspelo Marcu Pantaniju. Pa menite, da boste v prihodnost kdaj to poskusili?
Ne vem. Zaenkrat sem osredotočen na Tour. Kot pa sem vedno dejal, želim nastopiti tudi na Giru. To je nekaj za prihodnost. Kdaj se bo to zgodilo pa ne vem. Podobno velja za Vuelto. To je še ena dirka, na katero bi se rad nekega dne vrnil.

Je kdo iz preteklosti, ki bi ga želeli videti dirkati?
Ko sem začael spremljati Tour, sta se za rumeno majico borila Andy Schleck in Alberto Contador. Ampak, v kolesarstvu nisem imel zares pravega vzornika.

Je kolesar, s katerim se v sprintu dvojice ne bi želeli srečati?
Če se počutim dobro, potem se lahko na zahtevnih zaključkih potegujem za zmago proti večini kolesarjev. Na ravninskih zaključkih pa je očitno bolj zapleteno. Raje vidim, da se na ravninskih sprintih ne srečam s sprinterjem. Je pa res, da so po dolgi dirki različni dejavniki, ki vplivajo na razpletn. Ne samo hitrost. Bolj gre za noge in utrujenost.

Pravite, da vas uspeh ni spremenil. Kako prenašate pritisk?
Izven kolesarstva živim dokaj običajno življenje. Rad imam preproste stvar, kot je preživljanje časa s punco, kuhanje, kolesarjenje. Uživam v mirnih dneh.



Ste kolesar, ki dirka celotno sezono, kar ni odlika številnih kolesarjev. Priznali pa ste, da se od avgusta naprej čutili težo vseh naporov. Kako se soočite s tem?
Res je bila lanska sezona zelo dolga. Je pa to bila tudi sezona velikih uspehov z nekaterimi zelo lepimi zmagami. Letos bo drugače. Začeli smo bolj postopno. Ne morem reči, če je to bolje ali slabše. Je pa drugače. Je nekaj novega.

Si, ko ne nastopate ogledate kakšno dirko ali se odklopite od vsega?
Ko sem doma uživam ob ogledu dirk. Je moško in žensko kolesarstvo. Zato navijam za klubske kolege, pa tudi za punco Urško, ki je aktivna v ženskem kolesarstvu.

Veliko trenirata skupaj?
Seveda. Ko sva oba doma, potem je lepo skupaj oditi na kolo.

Ste najbolj poznan športnik iz Slovenije. Kako živite? Kaj pomeni, da ponesete ime tako majhne države v svet?
Ne vem, če sem najbolj poznan. Veliko znanih športnikov imamo v Sloveniji. Sem pa vesel, da lahko skupaj z vsemi ostalimi Slovenci v World Touru zastopam Slovenijo. Mislim, da je to izjemno lepo obodboje za našo državo in kolesarstvo.



Zmagujete, zaslužite in se zabavate. Kaj pa vam predstavlja največjo srečo?
Preproste stvari. Zdravje prijateljev in družine in to, da lahko še naprej počnem to, kar imam rad. Če pa sem lahko še inspiracija za mlade, ki se želijo ukvarjati s kolesarstvo, potem sem tudi tega vesel.

Kolesarstvo je zahteven šport. Kako ga živite. Kako se soočate s trenutki, ko kdaj trpljenje postane večje od užitka?
Poskušam ostati miren. Kolesarstvo je ekipni šport, v katerem moraš zaupati kolegom v ekipi. Bolje je, če znaš v stresnih trenutkih ostati miren. V takih trenutkih ni lahko, vendar se potrudim po najboljših močeh.

Kaj počnete, ko niste na kolesu?
Obožujem glasbo, posebno rap. Še posebej slovenski rap, pa tudi ameriškega. Doma gledam Netflix. Včasih berem tudi knjige, tako da lahko izboljšam svojo angleščino.

Kje se vidite po karieri?
Nisem še razmišljal o tako oddaljeni prihodnosti. Upam, da bom še kakšno leto na kolesu.