Veliki zaključek: Najprej mladinci z Mohoričem, potem še sedmerica najboljših

"... Ampak, medaljo dobijo trije od dvestotih kolesarjev. Tako, da si lahko blizu temu ali pa zelo zelo daleč. Realen cilj je deseterica," pa je Hvastija nadaljeval. Priznal je še, da bi bil nadvse zadovoljen, če bi fantom uspelo izboljšati lansko sedmo mesto Boruta Božiča: "Je pa na cestni dirki vedno tako, da odloča delček improvizacije oziroma umetnosti, če hočete navdiha. Samo tisti kolesar, ki združi fizično moč, telesno in psihično pripravljenost in pravi dan s pravim občutkom za vse stvari, ki se med dirko lahko zgodijo. Samo tisti lahko zmaga."

V nedeljo bo lahko računal na sedem kolesarjev. Izbral je naslednje: Grega Bole, Borut Božič, Jani Brajkovič, Jure Kocjan, Kristjan Koren, Marko Kump in Luka Mezgec. Rezerve so bile Robert Vrečer, Simon Špilak, Blaž Jarc, Gregor Gazvoda in Matej Mugerli. Slovenska reprezentanca bo letos nastopala brez zdaj že legendarnega kapetana Gorazda Štanglja. Slednji se je po lanskem svetovnem prvenstvu upokojil in fantje se bodo morali znajti tudi brez njega. Štangljevo vlogo bo po besedah Martina Hvastije prevzel Borut Božič, ki pa bo zadolžen tudi za dosego vidnejše uvrstitve:

"Borut je kapetan ekipe, tako v povezovalnem smislu kot tudi v rezultatskem. Mislim, da ima lepe možnosti, da pride zelo daleč. Če mu uspe priti v zaključek, potem bo prvi mož ekipe. V nasprotnem primeru bomo morali pokrivati tudi ostale možne razplete. Mislim, da v zadnjih treh krogih ne bi smeli zamuditi najhujših napadov. Vedno bo moral biti nekdo zraven. Upam, da bo tudi Jani po tej poškodbi komolca, ki se mu vleče še iz Toura, nared, in da bo lahko naredil svoje."

Hvastija je še pred odhodom razkril tudi skrivnosti zelo razgibane trase, kjer je leta 1998 nastopil tudi sam. Na cestni preizkušnji je zasedel 18. mesto. "Limburg je praktično edina neravna pokrajina na Nizozemskem. Resda večjih višinskih razlik ni, zato pa so tu ozke ceste speljane skozi vasi in polja. Vsaj zaključni krog je identičen tistemu iz leta 1998. Novost je prvih sto kilometrov v liniji, ki potekajo po celotni pokrajini Limburg. Deloma tudi po trasi klasike Amstel Gold Race. Ko bodo kolesarji prišli na kroge, bodo imeli za sabo že sto kilometrov in že kar precej vzponov."

Dirka se bo začela v Maastrichtu, v prvih stotih kilometrih pa bodo morali kolesarji prevoziti sedem vzponov. To so Maasberg, Adsteeg, Lange Raarberg, Daelseweg/Putberg, Rugweg, Eperheide in Hoogcruts/Piemert. Šele nato bodo kolesarji prišli na znamenite in odločilne kroge, kjer bosta dva zdaj že znana vzpona. Položnejši Bemelerberg, nato pa še strmejši Cauberg, ki se konča le dober kilometer pred ciljem, tako da bi lahko bil prav ta vzpon še kako pomemben. Teh jih bodo morali profesionalni kolesarji premagati kar deset.

Članska dirka bo dolga 267 kilometrov, začela pa se bo ob 10:45 uri. Favoritov za naslov je ogromno. Izjemno močno ekipo imajo Španci, ki pa bodo, tako kot Italijani, brez dvoma poskušali dirko narediti čim težjo. Belgijci imajo Gilberta, ki bi lahko sledil napadom in Boonena, ki lahko čaka na morebitni sprint. Ne smemo pozabiti na napadalne Francoze, Američane, Avstralce ... pa tudi na posameznike, kot sta Peter Sagan in Edvald Boasson Hagen. Možnosti je torej ogromno.

"Pri Špancih je še največji kandidat za najvišja mesta Alejandro Valverde. Okorgo njega se bo vse vrtelo. Izraziti favoriti so Belgijci, ki imajo ta trenutek dva najmočnejša kolesarja. Boonena za sprint razredčene skupine kolesarjev in Gilberta za težko dirko. Tudi Avstralci z Gerransom so močni. Na tako težki progi je vedno lahko zraven in v sprintu lahko preseneti," je na novinarski konferenci pred odhodom kolesarjev na Nizozemsko še dejal selektor Martin Hvastija.