Vincenzo Nibali: Neskončno dolga zadnja kilometra

“Rad bi se zahvalil ekipi, ki je vozila popolno. S Colbrellijem sva se lahko skrivala v skupini, pred vetrom, ” je takoj po prihodu na cilj klasike Milano-Sanremo dejal Vincenzo Nibali.

Italijan je tokrat napadel na zadnjem vzponu Poggio: “Napadel sem. Ko mi je športni direktor dejal, da imam 20 sekund prednosti, sem bil presenečen. Vedel sem, da moram nadaljevati. Ko sem se ozrl in videl, da me sprinterji ne morejo ujeti, to je bil lep trenutek. Vseeno pa zdaj ne morem reči, če je to moja najljubša zmaga v karieri. ”

Kasneje na novinarski konferenci je Nibali povedal še več. Za številne medije se je spomnil predvsem trenutkov, ko se je odločil za napad. “Ko je Neilands napadel, me je prosil za sodelovanje. Ekipa je vozila za Colbrellija, ki je odlično pripravljen, vendar pa je bil Neilands močan. Ko sem opazil, da sva si privozila 20 sekund prednosti, sem se odločil, da z napadom nadaljujem. Na vrhu Poggia, kjer je naklon najstrmejši sem še pritisnil in nadaljeval. Verjel sem, da je zmaga dosegljiva, še posebej, ko sem v zaključku gledal prazno cesto pred mano. Zadnja dva kilometra sta bila vseeno neskončno dolga. ”

Nibali je pojasnil, da si je že pred startom zadal dve nalogi. Če bi na Cipresso napadla večja skupina kolesarjev, se ji je nameraval pridružiti, vendar pa ne bi sodeloval: “Potem je tu Poggio. Najnevarnejša točka, kjer smo pričakovali napad Kwiatkowskega, Van Avermaeta ali Sagana. Bil sem v dobrem položaju tik za Mohoričem. Čakal sem, da nekdo potegne prvo potezo, na katero bi odgovoril. To se je zgodilo. V zadnjih 50 metrih sem se zavedel, da sem zmagal. Ciljno črto sem videl pred sabo in poskrbel sem, da sem v tistem trenutku užival. ”

Nibali je na tej dirki že nastopal tudi v vlogi kapetana. Leta 2012 je bil tretji, potem ko je izgubil sprint proti Simonu Gerransu in Fabianu Cancellari. Takrat je bil član Liquigasa in četrto mesto je osvojil njegov klubski kolega Peter Sagan. Zdaj sta vozila v nasprotnih ekipa, Sagan pa je bil prvi favorit za zmago. “S Petrom sva dobra prijatelja. Rekel sem mu, kaj počne, če čaka na sprint. Pa ni vedel, kaj bi mi odgovoril. Moja naloga danes je bila, pomagati Colbrelliju. Želel sem spoznati, o čem razmišlja Peter. Videl sem, da je močan, zato sem vedel, da moram napasti, saj sem se dobro počutil. Peter je vedno nepredvidljiv. Kolesar, kot sem sam, pa mora na cilj priti sam, če želi dobiti tako dirko. Zato sem hladno sprejel odločitev. Ko sem napadel, sem si rekel, da moram nadaljevati sam, če hočem kaj doseči. ”

Zanimivo. Nibali še pred dnevi na dirki Tirreno-Adriatico, ki jo je v preteklosti že dobil ni kazal vrhunske forme, potem pa si je po napornem tednu očitno dovolj spočil: “Šele med dirko sem spoznal, da sem sem prišel odlično pripravljen. Lansko sezono sem zaključil z zmago na dirki po Lombardiji, letošnjo pa začel s to zmago. Enodnevne dirke so zame zelo posebne, vendar pa me prav to potem ovira pri pripravah na tritedenske dirke. Najbrž sem na tej dirki še najmanj pričakoval zmago, saj mi trasa resnično ne ustreza. V preteklosti sem že napadel na Poggiu in prišel na oder, vendar pa so me v sprintu vedno premagali hitrejši kolesarji. Danes pa mi je uspelo. Vesel sem. ”