Vipava - Nanos državno prvenstvo v vzponu za amaterje

Vipava - Nanos državno prvenstvo v vzponu za amaterje
11.09.2013 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Ta konec tedna bo v Vipavi na sporedu že tradicionalna, 18. kolesarska dirka Vipava Nanos.

Pred nami je že 18. kolesarska dirka iz Vipave na Nanos, ki bo potekala v soboto 14. septembra 2013 s pričetkom ob 10. uri.

Dirka šteje za Državno prvenstvo in Pokal Slovenije v vzponu za kategorije amaterji, ženske in masters.

Na dirki lahko nastopijo vsi kolesarji, tudi brez licenc in klubov.

Več informacij pa lahko dobite na spletni strani www.izvir-klub.si/

Galerija slik iz lanske prireditve Vipava Nanons 2012

Sobotna prireditev bo eden od vrhuncev sezone rekreativnih cestnih kolesarjev kategorij amaterjev, masters in žensk saj se bodo po odpovedi tekme na Pohorju tekmovalci na progi med Vipavo in Nanosom borili tudi za naslove državnih prvakov.

Dirka je bila prvič organizirana že leta 1996, kmalu po ustanovitvi domačega kolesarskega kluba Izvir Vipava v letu 1994. Od takrat se trasa dirke v bistvu ni spreminjala, kozmetične popravke je doživljala le ob rahli prestavitvi letečega starta in cilja.

Kolesarji dirko začnejo na glavnem trgu v Vipavi. V zaprti vožnji sledi nekaj vožnje po starem mestnem jedru, nato trasa po mostu čez Belo zavije desno proti Vrhpolju. Po nekaj več kot 2 km zaprte vožnje kolesarji pripeljejo v Vrhpolje, kjer je 300 m pred začetkom vzpona leteči start dirke. Trasa se ob zadnjem delu vasi začne strmo vzpenjati in po štirih serpentinah že lahko opazujemo lepote Vipavske doline na naši levi. Po začetnem kilometru se strmina nekoliko zmanjša, pripeljemo se tudi do krajše ravnine, od tu naprej pa se zopet bolj strmo povzpne mimo parkirišča pri plezališču Bela. Sledita še dve serpentini in že smo na odcepu za Sanabor. Po treh kilometrih vožnje sledi hiter spust z nekaj S ovinki, krajši klanec in v sredini vasi 90 stopinjski ovinek na četrtem kilometru, ki naznani, da je pred nami težji del trase.

Trasa se začne strmo vzpenjati že skozi zadnji del vasi, strmina naraste na 10%. Še bolj se "pokonci" postavi pred ostrim ovinkom pri razgledni točki (12%), kjer pa nismo deležni ogleda lepot, saj nam srčni utrip in število vdihov že močno naraste. Po omenjeni serpentini se na petem kilometru trasa nekoliko položi, sledi rahel vzpon v dolžini 500m, ki nam kot uvod v najtežji del trase nekoliko sprosti noge. Po 5,5 km pa sledi najtežji odsek trase, cesta se vzpenja v rahlih vijugah, strmina pa mestoma doseže tudi 14% in na tretjini najtežjega dela popusti le enkrat. Od tu naprej je cesta do "Bukve v Lozi" skoraj da ravna, strma, konstantna. Strmina je vseskozi med 10 in 13%. Pri "Bukvi" sledi ovinek v levo, strmina pa se še nekaj časa vije do približno 7,5 km, kjer zopet sledi krajša ravnina. Od tu naprej je trasa dirke stopničasta, od ravnine in celo rahlega spusta kilometer pred ciljem, pa do strmih odsekov z okrog 9% naklonom. Zadnji kilometer! V zadnji kilometer vstopimo z ravnine. Trasa začne na zadnjih 800m zavijati v desno, sledi še nekaj ravnine nato pa zadnjih 600m vzpona s konstantnim naklonom okrog 9%. 100m pred ciljem prikolesarimo v blag S ovinek in že smo na vrhu. Števec nam pokaže 775m višinske razlike in 11,5 km dirke z dodatnima, nekaj več kot dvema kilometroma ogrevanja v zaprti vožnji.

Kdo so kolesarji, ki so zmagovali na tem vzponu in postavljali rekorde?
Prvi zmagovalec, omenjenega leta 96 je postal Boštjan Brelih, ki je takrat postavil čas 34min in 57sek. Breliha je naslednje leto nasledil Sebastjan Gregoršanec in rekord proge postavil na 33min in 3sek. V letu 98 rekord proge ni padel, leta 99 pa je to uspelu Roku Drašlerju s časom 32min in 18sek. V letu 2001 je svoj rekordni pohod začel Miran Cvet, ki je za progo potreboval 31min in 44sek. Cvetu je to uspelo tudi leta 2003, ko je časovno marko postavil še nekoliko nižje, na 31min in 27sek. V letu 2004 je Cvet mejo 30min zgrešil le za 14sek in postavil čas 30min 14sek. Sledila je nekaj letna "rekordna suša", nato pa je na dirko prišel Alessandro Magli, Italjanski kolesar, ki je v Furlaniji in dlje naokoli postavil številne rekorde na dirkah v klanec. Leta 2007 tudi na Nanosu ni bilo nič drugače, Magli je s progo opravil v neverjetnih 28min in 43sek, kar je še danes rekord proge.

Kaj pa ženske?
Prvi rekord proge je leta 96 postavila Majda Miklič, sledile so Vida Uršič, ki je uro ustavila na 45min in 13sek, Neža Škrlep z več kot 3min boljšim časom na 42:02 in nato dvakrat zapored Simona Žabjek (41min 14sek in nato 40min 53sek). Prva ženska, ki se je spustila pod mejo 40min je bila Sabina Rezar s časom 39min in 20 sek. Rekord ji je uspelo v naslednjih letih popraviti še za 18sek. Rezarjevo je nasledila Katja Šorli s sekundo boljšim časom, nato pa je leta 2011 Teja Gulič postavila rekord, ki velja še danes. Katjin čas je izboljšala kar za 2min in izid postavila na 37min in sekundo.

Kaj gre pričakovati letos?
V letošnjem letu smo priča izjemnim časom Mateja Lovšeta, ki je tudi že postavil nekaj rekordov. Kljub temu se zdi Maglijev čas nekoliko težje dosegljiv, še zlasti če pomislimo na to, da je leta 2007 Italijan rekordno znamko popravil za kar minuto in pol. Lanski zmagovalec, izjemni Primož Roglič je denimo za progo potreboval 31 minut in 47sek. Ker trasa dirke poteka v domovini burje in ta v tem času ni izjema ampak bolj pravilo so seveda rekordni časi in časi nasploh pogojeni z vremenom, še bolj pa s taktiko tekmovalcev.

V soboto nas torej čaka vsekakor zanimiva dirka, ki bo dala odgovor kdo so posamezniki in posameznice, ki bodo oblekli majice državnih prvakov med amaterji, mastersi in ženskami. Organizator, kolesarski klub Izvir Vipava se bo, kot vsako leto, potrudil in dirko organiziral na kar se da visokem nivoju. kot kaže za soboto ne bo manjkalo niti lepo vreme, zaenkrat brez burje! 

Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ