Vrnitev na prizorišče zadnjega tesnega obračuna

Po dnevu premora se bo dirka po Franciji nadaljevala z deseto etapo v Centralnem masivu, ki bo kolesarje popeljala od Aurillaca do Le Liorana. Etap abo dolga 167 kilometrov in bo nadvse zahtevna. Kolesarji bodo morali premagati skoraj štiri tisoč metrov nadmorske višine. Gre za tipične klance v tem predelu Francije - ne pretirano dolge, a strme. Po dnevu premora se velikokrat zgodi, da kdo izmed favoritov popusti in izgubi možnosti za visoka mesta v skupnem seštevku.

Če je na sporedu tako zahtevna etapa, so možnosti za kaj takega še večje. Prepričani smo lahko, da bo vzdušje ob cestah izjemno, saj je v Franciji državni praznik, ki mu pravijo Dan Bastilije. Prvi del etape bo še najlažji. Bo sicer razgiban, a ne tako ekstremno. Po 25 kilometrih bo tudi sprint za točke v boju za zeleno majico, tako da bi se prav lahko zgodilo, da bodo sprinterske ekipe poskušale skupino do takrat držati skupaj. Po dobrih 60 kilometrih pa se bo začelo resnejše vzpenjanje, saj bodo morali kolesarji od tu do cilja premagati sedem kategoriziranih vzponov.

Začelo se bo z vzponom druge kategorije, potem pa okrog stotega kilometra nadaljevalo s serijo dveh vzponov. Najprej vzpon druge kategorije in takoj zatem vzpon tretje kategorije. Sledil bo spust in vzpon tretje kategorije na Coe de Murat. Potem pa se bo po vsej verjetnosti začelo zares tudi za favorite. Po dobrih 125 kilometrih se bo začel uradno 7,7 km dolg vzpon prve kategorije na Puy Mary oziroma Pas de Peyrol. Povprečni naklon je sicer 5,9-odstoten, a naklon zadnjih dveh kilometrov je skoraj 9-odstoten.

Na s 1578 metri nadmorske višine najvišjo točko dneva bodo kolesarji prišli po 136 kilometrih dirkanja. Po 12 kilometrih spuščanja se bodo kolesarji v kraju Mandalles takoj začeli vzpenjati na dobre štiri kilometre dolg klanec z 8,3-odstotnim povprečnim naklonom. Gre za drugi vzpon prve kategorije. Potem pa spust in vzpon tretje kategorije na Col de Font de Cere. Vrh je po 167 kilometrih. Sledil bo samo še spust in potem zadnji trije kilometri postopnega vzpenjanja vse do cilja.

Etapa je od vznožja prelaza Pas de Payrol identična etapi izpred dveh let. Takrat je Pogačar napadel na Peyrolu in nadaljeval s samostojnim pobegom. Najbližje sta mu bila Jonas Vingeagaar in Primož Roglič, ki pa je zaostal na naslednjem vzponu na Col du Perus. Tam se je Vingegaard približal Pogačarju in ga kasneje ujel. Na koncu sta sprintala za zmago na ciljnem vzponu. S sicer majhno razliko je Vingegaard prišel do zmage, a to je obenem tudi zadnji neposredni obračun obeh zvezdnikov, ki ga je dobil Danec.

Od tu dalje je Pogačar samo še mlel tekmece. Za tretje mesto sta se tisti dan borila Remco Evenepoel in Primož Roglič. Slednji je padel v zadnjem ovinku pred ciljem. Letošnja etapa je pred začetkom Peyrola še precej zahtevnejša, tako da bi lahko prišlo še do večjih razlik. Če zdaj pogledamo čase na prej omenjeni Pertus. Jonas Vingegaard ga je premagal s časom 12.02, Tadej Pogačar s časom 12:33. Remco Evenepoel in Primož Roglič pa s časom 12:49.

Vzponi dneva:
Cote de Pailherols (na 68 km): dolžina 3 km, povprečni naklon 7,2-odstoten, nadmorska višina 1043 m, 3. kategorija
Col de la Griffoul (na 97,3 km): dolžina 5,9 km, povprečni naklon 6,7-odstoten, nadmorska višina 1336 m, 2. kategorija
Col de Prat de Bouc (na 103,8 km): dolžina 3,1 km, povprečni naklon 6,5-odstoten, nadmorska višina 1392 m, 3. kategorija
Cote de Murat (na 118,8 km): dolžina 5,2 km, povprečni naklon 5,3-odstoten, nadmorska višina 1193 m, 3. kategorija
Puy Mary, Pas de Petrol (na 135,7 km): dolžina 7,8 km, povprečni naklon 6-odstoten, nadmorska višina 1589 m, 1. kategorija
Col de Pertus (na 152,1 km): dolžina 4,4 km, povprečni naklon 8,5-odstoten, nadmorska višina 1309 m, 1. kategorija
Col de Font de Cere (na 163,9 km): dolžina 3,1 km, povpreči naklon 5,8-odstoten, nadmorska višina 1294 m, 3. kategorija