Vseslovenska kolesarska pobuda Varno na kolesu

Akcija, ki letos poteka drugič, je namenjena predvsem šolarjem petega razreda, ki se letos pripravljajo na kolesarski izpit. Izvajali jo bodo na 89-ih šolah po celi Sloveniji. Razpis vključuje štiri sklope aktivnosti, s katerimi šolarji na ustvarjalen način odkrivajo nevarne cestne odseke v svojem kraju, se učijo prometnih znakov, uživajo v kolesarjenju ter spoznavajo zaščitno kolesarsko opremo. Dodatne točke bodo lahko otroci pridobili s pripravo kolesarskega kotička na šol, z izdelavo lesenega kolesa, popisom varnih kolesarskih poti v šolo in s sodelovanjem na FB strani Varno na kolesu. Ob zaključku razpisa bo njihovo delo nagrajeno s praktičnimi nagradami za prav vse sodelujoče šolarje, prve tri zmagovalne šole pa bodo prejele donacije iz posebej za ta namen oblikovanega sklada in kolesarsko opremo.

Za nesreče večinoma krivi kolesarji!
Z javno predstavitvijo vseslovenske kolesarske pobude Varno na kolesu se je prejšnji teden odprla razprava o dejstvih in priložnostih kolesarstva v Sloveniji. Prisotni so bili pripadniki partnerjev projekta: Javne agencije RS za varnost prometa, Direkcije RS za ceste, Kolesarske zveze Slovenije, Policije, Regionalnega centra za okolje Slovenija, Kolesarskega društva Rog in družbe BTC.

Na slovenskih cestah je lani umrlo dvanajst kolesarjev, torej štirje manj kot na primer leta 2008, zaskrbljujoče pa je, da se povečuje število prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, lani se jih je zgodilo več kot 1200, od tega 83 % v naseljenih območjih. Matjaž Leskovar, predstavnik Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi je ob tem izpostavil zaskrbljujoče dejstvo, da je za kar 67 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarja takih, da krivda pade na kolesarje!

Medtem ko Policija zasleduje vizijo 0, ki pomeni nič umrlih na slovenskih cestah, je desetletni cilj nacionalnega programa za področje kolesarjev zastavljen nekoliko bolj realno. Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa je povedala, da si prizadevajo, da do leta 2022 na slovenskih cestah ne sme umreti več kot sedem kolesarjev letno.

Sproščen in samozavesten kolesar je varen kolesar
Mag. Stanislav Zotlar, vodja Prometno tehničnega sektorja na Direkciji RS za ceste pa je opozoril na zaplete pri izgradnji kolesarskega omrežja: »Zasnova kolesarskega omrežja je bila določena v strategiji leta 2004. Takrat je bilo predvideno, da bomo imeli v Sloveniji 2700 km državnega kolesarskega omrežja. Trenutno imamo zgrajenih 425 km, to pa zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev. Izgradnja kolesarskega omrežja se v zadnjih letih financira izključno iz evropskega sklada za regionalni razvoj. « Večje aktivnosti DRSC v tem trenutku planira na 328 kilometrih prog.
Andrej Klemenc, vodja projektov v Regionalnem centru za okolje v Sloveniji je opozoril, da se moramo izogniti temu, da bi z akcijami in kampanjami, ki promovirajo varnost kolesarjenja, kolesarjenje predstavljali kot nevarno dejavnost, zato moramo doseči tako imenovano sproščeno varnost. Samozavestni kolesarji so na kolesu bolj varni od tistih, ki se prometa bojijo. »Več kot bo kolesarjev na cesti, bolj bomo varni. «

Generalni sekretar KZS Aleš Kalan je izpostavil dosežke KZS na področju izboljševanja varnosti na kolesu, ki je sicer ena temeljnih vizij KZS. To je na primer del zakona, ki govori o vožnji v skupini za licencirane kolesarje. Prav tako je (enako kot zahteva krovna organizacija UCI) že več let obvezna uporaba čelade na vseh kolesarskih prireditvah. Znotraj kolesarskih klubov pa je izpostavil zgleda dela z mladimi kolesarji, ki se varne vožnje učijo na poligonu v Tacnu in na kranjskem velodromu. V teku je priprava vodiča o obnašanju kolesarjev v prometu, s katerim želi KZS vzpostaviti pravila vedenja na cesti, ki naj bi prerasla v standardizirano vedenje. Drugi smeli projekt pa je izgradnja poligonov na šolah, na katerih bi otroci izpolnjevali spretnostne veščine, s čimer bi se lahko s prometom soočali bolj samozavestno.

Dolg maraton do popolne varnosti

Ob koncu je spregovoril še Andrej Hauptman, nekdanji kolesarski profesionalec, ki je spomnil, da je sam zadnji kolesar, ki je medaljo na svetovnem prvenstvu osvojil brez čelade. »To mi zdaj še zdaleč ni v ponos, « je priznal. »Zdaj se je kultura kolesarjev zelo spremenila. Čelada sploh ni več vprašanje in profesionalni kolesarji ne naredijo brez čelade niti deset, petnajst kilometrov. « Ob delu v klubi se seveda dnevno srečuje z mladimi kolesarji: »S kolegi trenerji ogromno naredimo za pripravo mladih kolesarjev na promet, ker se zavedamo, da je mlade kolesarje treba pripraviti na poligonu in z varnostnimi vožnjami, da dosežejo tisto spretnost, ki je potem še prepotrebna v prometu. «
Tomaž Grm, generalni direktor Butan plina in predsednik KZS je izrazil zadovoljstvo, sa de je širša razprava začela z različnimi mnenji, ki pa kolesarje povezujejo. A pot ne bo lahka, pravi: »Pred nami so zelo lepi izzivi in prepričan sem, da bomo skupaj to zmogli narediti, seveda pa bo to, povedano v kolesarskem žargonu, dolg maraton. «