Wheeler Hornet 40: Izpolnjena začetniška pričakovanja

Skleniti bo treba nekaj resnih in kopico drobnih kompromisov. Najcenejši Hornet 40 res ni vsegorska raketa, vendar ga bo popoln začetnik težko prignal do njegovih skrajnih mej. 

Horneti so vsegorska kolesa, ki na podlagi geometrije spadajo med kolesa za preganjanje po enoslednicah ali celo za maratone, glede na hod pa se spogledujejo s kolesi, primernimi za enduro preizkušnje. Na vrhu ponudbe domuje model LTD s karbonskim okvirjem in prestižnimi komponentami, na dnu pa predstavljena 40-ka.

Zasnova aluminijastega okvirja spada med »enoležajce «, krožnica, po kateri potuje zadnje kolo, pa ima skupno središče z gonilno osjo, kar Wheeler imenuje SSP (Super Single Pivot). Zaradi tega so naredili nekoliko nenavadno vpetje, pri katerem se znotraj ležajev zadnje nihajke nahajajo še ležaji gonilne osi. Tovrstna rešitev popolnoma odpravi povratne informacije med pozibavanjem vzmetenja, ki jih sicer čutimo na pedalih. Po drugi strani je vzmetenje precej občutljivo na premikanje zgornjega dela trupa, zato med vožnjo navzgor koristi uporaba platforme za poganjanje.

Vilice prijetno presenečenje

Na spustu deluje vzmetenje linearno, kar bo navdušilo začetnike, ki bodo s pridom izkoristili ves razpoložljiv hod in ne bodo pogrešali podpore v srednjem delu, potrebne za hitro vožnjo skozi nasute zavoje. Veliki ležaji, na katerih je vpet zadnji del, presenetijo s togostjo kolesa in dokazujejo, da sama zasnova vzmetenja ni napačna. Velik kompromis pa je zadnji amortizer X-Fusion O2, ki sicer ponuja zaklep, vendar mu zmanjka moči na zahtevnih spustih. Težava, ki je začetniki sprva niti ne bodo opazili, je prepočasna hitrost vračanja tudi pri popolnoma odprtem »reboundu «. Pri divjanju čez korenine in odrivanju iz zavojev zadnji del preveč zaostaja. Na začetku spusta je tudi nekoliko trd in potrebuje nekaj sunkov, da se »ogreje «.

Vstopne vilice Marzocchi 44 LR s 150 milimetri hoda (ostali modeli imajo 160 milimetrov hoda) so – glede na ceno – drugo prijetno presenečenje. V primerjavi z dražjimi modeli smo na preizkusu opazili drobno povezavo med hitrostjo povratka in kompresijo, kar pomeni več dela z iskanjem optimalne nastavitve, ko pa jo enkrat najdete, se čez njo ni mogoče pritoževati. Gladko delovanje pusti roke spočite, hitrost povratka pa je moč nastaviti za vsak okus.

Z ročico za zaklep lahko povečamo počasno kompresijo in odpravimo pozibavanje na vzponu. Nekoliko zmoti samo strm kot vilic (70 stopinj), ki ne ponuja dovolj stabilnosti na hitrih spustih. Ima pa zaradi strmega kota in kratke verižne cevi (425 milimetrov) kolo majhno medosno razdaljo in je zelo okretno pri počasni vožnji. Enako je z ozkim (680-milimetrskim) krmilom in dolgo oporo, ki sodi na kolo za kros.

Soliden paket

Na kolesu so bili nameščeni obročniki, sestavljeni iz Shimanovih SLX in XT pest, spredaj s 15- in zadaj 142x12-milimetrsko osjo. Skupaj z obroči Alexrims z 32 naperami so delovali dovolj robustno tudi za resnejše divjanje navzdol. S plašči Schwalbe Big Betty 2.4 pri tlaku dveh barov v suhem in tudi vlažnem ne zmanjka oprijema, v blatnih razmerah pa je čiščenje profila prepočasno. Da enostenskih plaščev ne boste presekali na skalnatih spustih, pa v njih vseeno ohranite tlak nad dvema baroma in pol.

Z izjemo zadnjega menjalnika XT prevladuje Shimano Deore, ki je za to ceno povsem navdušujoča oprema. Zavore Deore z 200- in 180-milimetrskimi rotorji imajo dovolj zavorne moči, z imbus ključem pa je še vedno moč nastaviti odmik ročic.
Z nekoliko širšim krmilom, krajšo oporo in boljšim zadnjim amortizerjem bi dobili zelo zanimivo kolo za tehnične, počasne in ne prestrme spuste. V trenutni sestavi je kolo zanimivo predvsem za začetnike, ki iščejo kolo z obilico hoda in prijazno ceno. Če upoštevamo še znižanja ob koncu sezone, je to za vložen denar povsem solidno kolo.

Cenovno ugodno kolo za začetnike, ki želijo takoj sesti na kolo z obilico hoda in se z njim ne bodo lotevali vratolomnih spustov.

foto: Boštjan Svete