Wilier Cento1SR: SR namesto SL

Pri Wilierju pravijo, da gre v osnovi za stopnjo v evoluciji, saj je uporabljeno večino tistega, kar so lansko leto že pokazali z modelom Zero.7. No, kljub vsemu je novi Cento1SR več kot le kopija tistega, kar že poznamo. Je popolnoma nov Wilierjev dirkalnik!

Okvir

Okvir nove »stoenke « je vsekakor bolj oglat od tistega, česar smo bili vajeni do sedaj. Pravzaprav ni niti ena cev okvirja več okrogla. Vse je oglato z namenom čim boljše aerodinamike. Če začnemo pri prednjih vilicah, so te popolnoma ravne in sploščene ter so integrirane v spoj glavne spodnje cevi okvirja, kar je že skorajda trend med proizvajalci. »Ostrih linij « je tudi zgornja cev, nekje na tretjini dolžine pa se nekoliko tudi prelomi in tako rahlo spominja na cestna kolesa francoskega proizvajalca Look.

Izjemno močna je tudi spodnja cev okvirja, ki se zato tudi zelo približa prednjemu obročniku, to pa ne nazadnje vpliva na izboljšan pretok zraka ter posledično manjši upor kolesa med vožnjo. Sedežna cev in integrirana sedežna opora imata kapljičasto obliko, le da so jima inženirji odrezali »rep «, s čimer so prihranili na teži, niso pa spremenili gibanja zraka. Pri podsedežni cevi velja omeniti še dejstvo, da je notranjost okrogla, premer pa meri 31,6 milimetra, kar pomeni, da lahko po potrebi ali želji uporabljate tudi klasično sedežno oporo – le integrirano je treba odrezati.

Kar nekaj znanja pa se skriva tudi v zadnjih vilicah okvirja. Zgornji kraki zadnjega dela trikotnika so namreč sorazmerno tanki in sploščeni, kar v praksi prispeva k blaženju tresljajev, cevi ob verigi pa sta asimetrični. Takšna asimetrija zagotavlja boljši prenos sile od pedal preko verige na zadnji obročnik, poleg tega pa preprečuje zvijanje okvirja zaradi napetosti verige pri silovitem poganjanju.

Posebne pozornosti pa si v okviru pogonskega sistema zasluži še Wilierjev standard gonilne osi in ležaja, ki so ga razvili v sodelovanju s proizvajalcem komponent FSA. Sistem 386 Evo je skupen kolesom Wilier ter BH, ne gre pa za nič drugega kot za 22 milimetrov širšo izvedbo t. i. sistema PressFit 30, kar pomeni, da so ležaji v 86,5 milimetra širokem ohišju postavljeni bolj narazen. Tak sistem je trpežnejši in bolj tog pri poganjanju, poleg tega pa je tudi kompatibilen z vrsto drugih gonilk, le s tistimi standarda BB30 ne.

Na novem Cento1SR pa je všečna tudi napeljava bovdnov in pletenic. Če sta vhod in izhod za zadnjo zavoro dokaj klasična, pa je toliko bolj uporaben inovativen vhod za napeljavo obeh menjalnikov. Pletenice vstopajo v okvir skozi zgornji del spodnje cevi preko aluminijaste ploščice, ki predstavlja nekakšno ležišče regulatorjev prestav, vse skupaj pa omogoča fino nastavitev prestavnega sistema kar med vožnjo. Brezhiben je tudi izhod pletenice zadnjega menjalnika, ki izstopi kar skozi t. i. »dropout «, ki je izdelan iz aluminija.

Okvir je izdelan s pomočjo visokomodularnih karbonskih vlaken z oznako 60TON, za izdelavo pa so uporabili tehnologijo kalupa. Na voljo je v šestih velikostih in prav toliko barvnih izvedbah. Sicer pa je grafična podoba koles enostavna in všečna, nekoliko zmoti le kopica napisov uporabljenih konceptov in tehnologij – vseh oznak je namreč kar enaindvajset.

Komponente

Sedežna opora je integrirana, Wilierjev sedež Selle Italia SLR pa drži posebej za Wilier izdelani nosilec iz Ritcheya z le enim vijakom (sistem 1-Bolt). Krmilo in krmilno oporo je za Wilier izdelal FSA, medtem ko je bil testni Cento1SR opremljen z »neserijskimi « obročniki Mavic R-Sys. Gre za 1.355 gramov težak komplet, kjer so nizkoprofilni aluminijasti obroči prepleteni z okroglimi karbonskimi naperami, le za desno stran zadnjega obročnika so uporabili napere iz Mavicove posebne aluminijaste zlitine, imenovane Zicral.

Mimogrede, za leto 2013 so pri Wilierju ponudbo obročev omejili na Fulcrum Red Wind, Racing Zero ali Racing 4 ter na Mavic Cosmic SLE, kar skupaj s pestro paleto prestavnih sistemov – vse od komponent Shimano, Sram ter Campagnolo – pomeni kar 32 različic, če pa k temu dodamo še pol ducata barvnih kombinacij, lahko izbirate med skorajda dvestotimi verzijami kolesa Wilier Cento1SR.

Sram Red

Čeprav je Sram pred letošnjo sezono prenovil vrh svojih komponent, se zdi, da nekoliko zaostaja. Še vedno namreč uporablja 10-redni standard, elektronskih komponent pa ne ponuja. Sram tako ostaja zvest konceptu prestavljanja DoubleTap ®, kar pomeni, da v obe smeri pretikamo zgolj z notranjo prestavno ročico. Površina slednje je nekoliko večja od predhodnice, daljša pa je tudi zavorna ročica, ki posledično zagotavlja več občutka pri zaviranju. Izboljšana je tudi ergonomija celotne prestavno-zavorne ročice.

Zadnji menjalnik je močnejši in bolj tog od prejšnje verzije, izdelan je iz kovine, medtem ko je kletka menjalnika v celoti karbonska. V celoti aluminijast je tudi prednji menjalnik, ki pa zaradi novega principa delovanja Yaw ™ nima več vmesne stopnje za prilagajanje prednjega menjalnika, saj se samodejno nekoliko zavrti ob premiku. Integrirani lovilec verige pa je tako ali tako eden lepših izdelkov na tržišču. Podobno bi lahko dejali tudi za zavorne čeljusti, ki so aeordinamično oblikovane, močnejše in imajo nov mehanizem za odpiranje.

Ena večjih kritik prejšnje verzije komponent Sram Red je bila zagotovo glasnost zadnjega verižnika. Novi verižnik Powerdome X™ ni več izdelan iz enega kosa, temveč iz treh, med posamezne verižnike pa so vstavili posebne elastomere, ki poskrbijo za tišje delovanje med vožnjo.

Zadovoljen

Cento1SR je vsekakor vreden naziva novi Wilierjev dirkalnik. Izdelava, tehnologija in pristopi pri izdelavi kažejo na to, da so pri Wilierju mislili resno. Aerodinamične rešitve je sicer težko oceniti v praksi, je pa zato toliko lažje ugotoviti, da je okvir presneto odziven. Velik del tega lahko pripišem konstrukciji gonilnega ležaja in močnim cevem ob verigi. Prenos energije se zdi zares učinkovit, še nekoliko pa bi lahko dodali z uporabo trše in lažje gonilke K-Force Light namesto uporabljene SL-K.

Je pa Cento1SR tudi presenetljivo udoben, sploh če upoštevam, da so uporabili princip integrirane sedežne opore, ki ponavadi pripomore k bolj neposrednim udarcem s cestišča na kolesarjev sedalni predel. Seveda ne gre zanemariti niti prispevka aluminijastega prednjega dela ter aluminijastih obročev, ki so še ena svetla točka kolesa, saj so izjemno lahki, praktični za uporabo ter izredno odzivni, kar se čuti predvsem pri pospeševanju ter vožnji v klanec.
Glede komponent Sram Red pa je mnenje nekoliko deljeno.
Opazen je izjemen napredek pri ergonomiji prestavne in zavorne ročice, saj se prsti na njih počutijo povsem domače in naravno, nekoliko večji obseg bi lahko imelo le jedro prestavno-zavorne ročice. Bistveno tišji so tudi zadnji verižniki, odločno pa delujeta tudi oba menjalnika. Tehnologija Yaw ™ deluje sicer le na devetih zadnjih verižnikih, ekstrema sta namreč kljub vsemu preveč tudi za rotirajočo kletko prednjega menjalnika, medtem ko z močjo zadnjega menjalnika ni težav.

Hodi prestavnih ročic so kratki, zavorne moči je dovolj, ob nizki teži (skupaj s Sramovo gonilko je teža celotne grupe le nekaj nad 1.700 grami) se zdi Sram Red še kako smiseln nakup. Zmoti le dejstvo, da trenutno ponuja najmanj izmed vse konkurence. In če jim izostanka elektronskih prestav (še) ne gre zameriti, pa zbode dejstvo, da je uporabljen 10-redni sistem. Enajsti verižnik namreč pogrešamo šele takrat, ko ga dejansko nekaj časa tudi uporabljamo. Z velikim razponom zadnjih verižnikov, ki jih Sram ponuja – sistem WiFLi –, pa ta pomanjkljivost še bolj bode v oči,  sploh ker so ravnokar gorskim kolesarjem ponudili že enajst verižnikov na zadnjem obročniku.

Kolo je lahko, odzivno, udobno, ponuja večino tehnologij, ki danes nekaj štejejo pri izdelavi koles, poleg tega pa so pri Wilierju z enostavno grafiko ponudili tudi všečen izdelek. Izbrati je treba le pravo barvno kombinacijo ter komponente, ki ustrezajo vašim željam in potrebam.

Wilier Cento1SR me ni razočaral, temveč je izpolnil vsa pričakovanja, ki se porajajo ob preizkušanju prvega dirkalnika določenega proizvajalca.