Yannis Pitsiladis: "Lahko bi ujel tudi Armstronga!"

Yannis Pitsiladis je profesor na Univerzi v Eastbournu, svoje življenje pa je posvetil študijam športnikov, njihovih rezultatov in genskih sprememb, ki se pojavljajo v njihovem telesu. V mladih letih je obširno proučeval skupino zelo uspešnih športnikov z namenom, da bi odkril, kaj točno v njihovem telesu je "krivo " za vrhunske rezultate.

Bil je šokiran, ko je izvedel, da je večina proučevanih športnikov jemala prepovedana poživila, a jih sistemi za preprečevanje dopinga enostavno niso bili zmožni ujeti. Zato je svoje študije preusmeril na polje antidopinga. 

"Jasno je, da trenutno izgubljamo bitko s športniki, saj lahko ujamemo le majhen delček goljufov. Nekatere raziskave navajajo, da naj bi prepovedana poživila jemalo kar 39 odstotkov vseh športnikov! Ne vem, če je to čisto točna številka, a je vsekakor večja od le enega procenta, kolikor znaša število športnikov, ki padejo na dopinških testih, " je bil jasen Pitsiladis.

Običajne metode za odkrivanje dopinga temeljijo na analizah krvi in urina, grški profesor pa se je problema lotil z druge strani. Preučuje namreč ribonukleinske kisline, ki so skupaj z DNK-jem in proteini ključne za vse procese v celici. Med raziskavami je odkril, da jemanje dopinga pusti trajno sled na ribonukleinskih kislinah, ki je vidna še več mesecev po tem, ko je športnik zaužil prepovedano substanco, na primer EPO, ki je postal zloglasen z Lanceom Armstrongom.

Glavni problem metod, ki so trenutno v uporabi, je prav preučevanje vzorcev krvi in urina. Večina športnikov je namreč našla obvoz okoli sistema: s sistematičnim jemanjem zelo majhnih količin EPA, ki se naslednji dan v krvi ne poznajo več, a še vedno močno vplivajo na uspešnost in zmožnosti športnikov. 

Ribonukleinske kisline v celici delujejo na naslednji način: povežejo se z DNK-jem in tako tvorijo proteine, ki so ključni za vse pomembne procese v človeškem telesu. A Pitsiladis je odkril, da se z vnašanjem substanc, ki telesu niso lastne, RNK lahko močno spremeni. Če na primer vnesemo v telo eritropoetin, se vrednosti in delovanje RNK-ja močno zmanjšajo in ne tvorijo proteinov, saj telo zazna, da je le teh dovolj. Ta sprememba traja kar nekaj časa, zato lahko športnika pri goljufiji odkrijemo tudi več mesecev po tem, ko je substanco zaužil. Pitsiladis je zato povsem prepričan, da bi z njegovo metodo lahko ujeli tudi Lancea Armstronga, razkritje njegove goljufije pa se ne bi zgodilo šele osem let po končanju prvem koncu profesionalne kariere. 

Za potrditev svojih domnev je obširno študiral skupino tekačev iz Kenije in Škotske. Najprej je naredil celo paleto testov pri njihovem treningu, ko so bili "čisti ". Nato jih je prosil, da naj jemljejo majhne količine EPA, in na njegovo veliko navdušenje je odkril, da se je po dveh tednih začela kazati jasna sled v ribonuklieinskih kislinah. 

"Gre za podoben sistem kot takrat, ko zatemnimo luči. Telo funkcionira povsem enako, ko vnesemo EPO avtomatično prilagodi količino RNK-ja. To ustvari jasno sled. Odkritje je bilo zato navdušujoče. Povsem zaupam svoji metodi, vem, da bi z njo lahko preprečili sistematični doping, " je Pitsiladis vrnil žogico na stran Mednarodne protidopinške zveze.

A vse v zgodbi le ni tako zelo pozitivno, kot se zdi na prvi pogled. Razlog pa je enak kot v večini podobnih primerov: denar. Za dokončanje njegovih študij mu kronično primanjkuje sredstev, zato aktivno išče nove načine financiranja, ki bi metodo lahko naredile povsem zanesljivo.

"Sredstev za boj proti dopingu je izjemno malo, to niti ni čudno, glede na to, kako neučinkovit je bil sistem do sedaj. Prav zato sem svojo priložnost poiskal v Angliji, kjer so mi obljubili sredstva za nadaljevanje študije. A denarja ne želim le zase, želim si, da bi se povečalo vlaganje v vse podobne laboratorije, le tako lahko namreč dosežemo napredek na sistemski ravni. Mislim, da bi pri tem veliko vlogo morale odigrati privatne farmacevtske firme, ki imajo dovolj denarja za vlaganje v to polje, nenazadnje bi nova odkritja lahko zelo koristila tudi njim, " je še zaključil.

Novica je udarna, odkritje pa verjetno že sedaj skrbi kopico športnikov, ki so se uspešno izogibali antidopinški roki pravice. Ko bo Yannisu Pitsiladisu uspelo dokončati vse postopke in metodo razširiti, bo (morda) v prihodnjih letih veljal za pionirja revolucije, ki je poskrbel, da je šport postal mnogo bolj čist in pošten. To pa je nenazadnje stvar, ki si jo želimo vsi športni navdušenci.