Ko je Tanja Žakelj prvič zmagala na dirki svetovnega pokala, smo njene dvignjene roke in nasmeh ob prihodu v cilj objavili na junijski naslovnici.
Ko smo pred leti začeli delati revijo, nisem niti v sanjah pomislil, da bi nam lahko na naslovnici zmanjkovalo prostora za vse uspehe. Tanja je znova zmagala v svetovnem pokalu, nato pa si na evropskem prvenstvu podredila Evropo, Miha je vmes postal evropski podprvak. Oba smo v reviji predstavili že lani in z njima ob pogovoru preživeli dan. Oba dokazujeta, da njuni uspehi niso le srečno naključje.
Najbrž se premalo zavedamo, kaj pomeni zmaga slovenske gorske kolesarke na dirki svetovnega pokala, kaj šele na več dirkah. Enostavno si še ne znamo predstavljati, kaj pomeni naslov evropske prvakinje. To so čudoviti časi slovenskega kolesarstva in užijmo jih, kolikor se da. Nekateri narodi čakajo na prvake desetletja.
Tanji želim, da zmaga v svetovnem pokalu, in zanjo stiskam pesti. V slovenskem kolesarstvu imamo lepe uspehe, ki so se zapisali v zgodovino, ampak to bi bila naslednja dimenzija.
Po dolgem času po medmrežju spet krožijo povezave do prenosov gorskokolesarskih dirk v živo, tudi ob nedavnem evropskem prvenstvu. Nestrpno iščem prenos dirke in padem v dogajanje. Tanja vodi z najmanj 20 sekundami prednosti. Suvereno, odločno, lahkotno, izjemno spretno premaguje tehnične odseke. Komentatorja jo poimenujeta "Tania Zhakeli", zmajujeta z glavo ob nemoči tekmic in se sprašujeta, ali je utrujena, ker ves čas nemo zre v sprednje kolo in grize v kolena.
Vmes preverim, kaj je 23. junija 2013 – medtem ko je naša najboljša gorska kolesarka hitela zlati medalji naproti in so ob stezi vihrale slovenske zastave – prenašala nacionalna Televizija Slovenija. Na drugem programu je bil na sporedu prenos svetovnega pokala v kajak-kanuju, nato posnetek nogometne tekme pokala konfederacij med Japonsko in Mehiko, popoldne, kaj pa drugega, malo atletike in posnetek veslanja, zvečer reportaža z ulične košarke v Mariboru in nato še malo nogometa. Denarja za šport očitno še ni zmanjkalo. Tanja Žakelj je lahko deseta na olimpijskih igrah, zmaguje v svetovnem pokalu in z rezultati napove boj za zlato na evropskem prvenstvu, a to ni pomembno. Pomembno je, da imajo novinarji športnega uredništva na Televiziji Slovenija vsak svoj fevd in se jih pusti pri miru, da ne bi živeli pod vtisom, da so vedno vsega krivi le uredniki.
O tem, kako je s prenosi kolesarskih prireditev na nacionalki, smo se lahko prepričali na Dirki po Sloveniji – zakulisje v kolumni podrobneje pojasnjuje Tomaž Kovšca – Dirke po Franciji pa sploh ne bo na sporedu. Nekateri se bomo zatekli na Eurosport, drugi na splet. In prav Eurosportov komentator in legenda cestnega kolesarstva Sean Kelly je na vprašanje, ali bo Slovencu kdaj dovoljeno zmagati na Dirki po Franciji, odvrnil, da našim kolesarjem tega že danes nihče ne preprečuje. Še več, prepričan je, da imajo danes Slovenci veliko več možnosti in da so veliko bolj enakopravni kot pred desetimi leti. Zamenjala se je tudi generacija, pri čemer imam v mislih brezkompromisno vožnjo Luke Mezgeca, ki so mu nekateri očitali nespoštovanje do starejših v karavani. Pojasnil je, da so se časi v WorldTouru spremenili in da podarjenih mest nihče več ne vrača, niti si jih ne zapomni.
To poletje bo na sporedu 100. izvedba Dirke po Franciji, ki smo ji namenili skorajda že tematsko izdajo. "Težko si predstavljam, da Toura kdaj ne bo več na sporedu," je med pogovorom z uredništvom revije razglabljal Sean Kelly in tiho pripomnil, da bo Tour najbrž kar trajal in trajal.
Kolesarstvo je v Sloveniji množičen šport. Ko je Jaroslav Kulhavy postal najprej svetovni in nato olimpijski prvak, so Čehi posvojili gorska kolesa in se množično začeli udeleževati maratonov na gorskem kolesu. Morda se nam podoben zasuk zgodi tudi v Sloveniji. Tanja Žakelj ima pred seboj še lepo prihodnost, za Televizijo Slovenija pa nisem prepričan.

Dirka po Franciji: osovražena, oboževana, spoštovana, omadeževana, epska, nizkotna, glamurozna, patetična. Poletne olimpijske igre se še niso odvile 30-krat, Tour pa se bo po francoskih ravnicah, dolinah, hribih in gorah odvil že stotič. Poglejte v necenzurirano zgodovino 99 izvedb Dirke po Franciji, najkontroverznejše športne prireditve na svetu.

Spektakel. Drama. Porazi. Zmage. Nesreče … Vse to in še več se je dogajalo v 99 izvedbah Dirke po Franciji. Izbrati najznamenitejše epske dogodke je misija nemogoče. Izpustili smo jih ogromno, tudi tistega, ko je Bernard Hinault kot prvi in edini do zdaj v rumeni majici dobil sprint na Elizejskih poljanah, ali neverjetni pobeg Fausta Coppija do Sestriera. Vseeno predstavljamo deset najveličastnejših dogodkov na Dirki po Franciji po lastnem izboru.

Marie-Blanque, Bonette, Iseran, Izoard, Aspin, Aubisque, Courchevel, Galibier, La Mongie, Madeleine, Mont Ventoux, Croix de Fer, Hautacam, Plat d'Adet, Luz Ardiden, Plateau de Beille, Puy de Dome, La Plagne, Glandon, Telegraphe, Andorra... Znamenitih vzponov na Dirki po Franciji je veliko, a mi smo jih izbrali deset. Deset tistih, ki jih na Touru še kako pogosto vidimo in na katerih se je v preteklosti pisala zgodovina znamenite dirke.

Sean Kelly je zmagal na 22 klasikah in leta 1987 tudi na španski Vuelti. Zmagal je na vseh pomembnejših dirkah, razen na Giru in Touru. Sean Kelly je legenda. Statistično gledano je četrti kolesar vseh časov, in to v dobri družbi. Pred njim so samo Eddy Merckx, Bernard Hinault in Jacques Anquetil.

Le redki kolesarji se v debiju na Giru znajdejo tik pod vrhom. Luka Mezgec je krivec za to, da je ve-čina Slovencev poleg gorskih pričela budno spremljati tudi stereotipno dolgočasne ravninske etape. Iz dremeža v fotelju nas je vsaj štirikrat vrgla njegova bitka za zmago, in ko se je s krstnega Gira vrnil s tremi tretjimi mesti, so ga obkrožili mediji. Z razlogom – noben Slovenec ni bil tako pogosto in tako blizu zmage, in to na prvi tritedenski dirki v karieri.

Francoski proizvajalec koles in pedal z možnostjo vpenjanja preprosto zna presenetiti. Po svojih številnih inovativnih konceptih – gonilki ZED 2, krmilni opori C-STEM 2 in sedežni
opori E-POST – so tržišču predstavili še zadnji model cestnega kolesa z oznako 675.
Vozili smo še Giant TCR Composite 0, Lapierre Raid 729, Wilier 505 XN, Marin Dual Sport San Rafael DS2 in Ideal Integrator.

Športna vadba je v resnici fiziološki stres, ki se mu mora organizem prilagoditi, kar pa se lahko zgodi samo v obdobju regeneracije. In kdaj je regeneracijski obrok, kot imenujemo prehranjevanje po vadbi, res pomemben?
Sean Kelly v Biciklu. Chapeau.