
Dirka GP della Liberazione spada med prestižnejše enodnevne dirke za mlajše člane. Gre za krožno 138 kilometrov dolgo krožno preizkušnjo v Rimu.
Trasa ni preveč zahtevna, vedno pa spremljamo zanimive boje kolesarjev. Med najboljšimi tremi so v preteklosti bili tudi taki kolesarji, kot so Michael Matthews, Sacha Modolo, Matteo Trentin, Sonny Colbrelli, Michael Hepburn, Davide Villella, Simone Consonni, Aleksander Riabušenko … Leta 2010 pa je prav poseben podvig uspel Janu Tratniku.
Po samostojnem pobegu je to dirko tudi dobil! Letos so se dirke spet udeležili tudi člani slovenske reprezentance. Mlajši člani so letos zares uspešni, saj so vidnejše uvrstitve dosegali že na dirkah v Belgiji in na Nizozemskem. Nič drugače ni bilo v Italiji. Zelo aktivni so bili kolesarji Trevigianija in po seriji napadov je napadel odločilnega izvedel Alessandro Fedeli. Bil je odličen, v ozadju pa je bil deležen tudi pomoči svojih kolegov.
Privozil si je neverjetnih 45 sekund prednosti, tako da se je zmage na koncu lahko veselil že pred ciljem. Črto pa je prečkal z dvignjenim kolesom. Za njim se je vnel boj za drugo mesto, ki ga je dobil Žiga Jerman. Premagal je Britanca Gabriela Cullaigha. “Dirka je bila težka, hitra, Malo smo bili hendikepirani, ker smo bili samo štirje. Ampak tudi ostali fantje so opravili zelo dobro nalogo, saj so bili pri begih zraven, ” je v uradni izjavi za javnost dejal Jerman in dodal: “Štiri kroge do cilja se je skupina raztrgala. Kolesar Trevigianija je bežal, mi smo si pa zadaj skakali, potem smo pa sprintali. ”
Kot nekdanjega Rogovca me tale slika moti - in to zelo.
Razlog ? Sredinec od "enga mulca" - pa me prav nič ne briga, tudi ne glede na to, da ga RES ne poznam, za koga gre. Dejstvo je, da je ta fotografija ušla najmanj trem potrebnim (samo)cenzuram. Najprej samim kolesarjem, potem fotografu, potem osebi iz kluba, ki je fotografijo posredovala "naprej", na koncu uredniku Bicikla.
Da se razumemo; razumem mladost, navihanost, itd - in vse, kar spada zraven. Tudi moja generacija ni bila čisto nič drugačna. Ampak, tole je fotka, ki predstavlja klub, ki predstavlja trenutne in bodoče sponzorje kluba. Mogoče sem zdaj edini, ki sem se obregnil ob to fotko in me moti. Vendar - kaj, če bo delo kluba všeč kakemu drugemu, še precej bolj radodarnemu sponzorju - ki pa bo ob pogovorih o morebitnem sodelovanje iz predala potegnil tole fotko in z debelim rdečim flomastrom prekrižal tega mulca s fakičem ? In ga v ekipi ne bo hotel, niti v primeru, da je #1, da je tak in tak prvak , itd ?
Ta klub s Slomškove, pa naj se imenuje kakorkoli, imam rad in po vseh desetletjih, ko nisem več član, kljub temu čutim neke vrste pripadnost. In mu seveda želim dobro. Naj se ta mulo zamisli, kako bi mu bilo, če bi se po toliko trdega dela, ki ga je vložil v kolesarstvo, res zgodilo, kar sem opisal zgoraj. Enako velja za vodstvo kluba.