Življenje na kolesu - Revija BICIKEL (04)
17.04.2012 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Na približno 140. kilometru dirke po Flandriji je prišlo do padca. Ko je poskušal pridobiti nekaj mest, se je zapletel z drugimi kolesarji in padel na desno stran.
"Tokrat se je izkazalo, da padec le ni bil tako nedolžen, kot se je zdelo najprej. Ob taki hitrosti ponavadi zdrsneš, tokrat pa sem močno udaril ob tla, naravnost na kolk," je Kristjan Koren opisal dogodek, zaradi katerega ni mogel nastopiti na klasiki Paris - Roubaix. Tej dirki je podredil prvi del sezone, saj mu na njej izjemoma ne bi bilo treba pomagati Petru Saganu. Vedel je, da se lahko izkaže.
Na Dirki po Flandriji je prišlo do padca tudi dobrih 60 kilometrov pred ciljem, ko so se kolesarji pripeljali na tako imenovani bife, kjer jim maserji in drugi pomočniki iz moštev podajajo vrečke s hrano. Fabian Cancellara je padel in obležal na tleh. Sprva se je hotel pobrati, vendar je obležal tudi potem, ko so ga obstopili nekateri njegovi kolegi iz moštva RadioShack Nissan in ga nagovarjali, da mu bodo pomagali ujeti glavnino. "Če si v vrhunskem športu uspešen, potem se moraš sprijazniti, da so del športa tudi hudi udarci. A moram priznati, da mi je zelo težko. Na dirki po Flandriji sem bil v najboljši formi," je bil po štirikratnem zlomu ključnice razočaran Cancellara. Letos si je postavil dva velika cilja: klasike in olimpijske igre. Da pričakuje drugega otroka, je nameraval razkriti po zmagi na Dirki po Flandriji.
Dve usodi, dve sezoni, dva skrbno pripravljena načrta treningov in dva padca. Življenje, ki udari nazaj, pljune v obraz in prisoli klofuto. Krohot neumnih, nepravičnih, samovšečnih in škodoželjnih bogov na kolesarskem Olimpu, ki odmeva nad glavnino. Kje je pravica na tem svetu? Kolesarstvo je takšno kot življenje. Na trenutke je popolnoma brez smisla.
Ta mesec bi bil Jure Robič star 47 let. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj vse bi lahko dosegel. Kot je dejal Marko Baloh v tokratni temi o ultrakolesarstvu, sta se pred Juretovo nesrečo pogovarjala s še dvema Švicarjema, da bi na RAAM-u tekmovali kot četverica. "Gotovo bi 'razturili' sceno," je bil neomajen Baloh. Brez Jureta je drugače, a ultrakolesarska scena v Sloveniji je izjemno živahna. In Robič bi bil ponosen nanjo. So ultrakolesarske razdalje brez smisla? Imajo številne ure na kolesu sploh še lahko smisel? Kot kaže število prijavljenih na Dirko okoli Slovenije, ga očitno imajo.
Kljub padcem, poškodbam, boleznim, smrtni utrujenosti in dolgotrajnemu odpovedovanju hrani, družini, zabavi, prostemu času, poležavanju, crkljanju, zabušavanju in še čemu. Vse to za eno dirko, za en 1200-kilometrski krog, ki se lahko konča v hipu. Za krog, v katerem gre lahko narobe tisoč stvari in v katerem lahko odstopiš zaradi banalnosti, na katere nimaš vpliva.
Podobno je z nami rekreativci. Spomnim se maratona v Dolomitih, ko sem vozil ob kolesarki, ki je imela slabo nastavljen sprednji menjalnik in ji je veriga pod vsakim klancem najprej padla z manjšega zobnika, a se ni dala. Spomnim se znanca, ki se je dokaj resno in zavzeto pripravljal na Franjo in mu je pred Godovičem počilo nekaj špic. Vsak teden slišim zgodbe o popolnoma zdravih kolenih, ki do naslednjega tedna postanejo gnezdo najhujše bolečine, zgodbe o razbolelih mišicah in ponavljajočih se poškodbah. Poslušam zgodbe o padcih, o prebitih glavah, razbolenih ramah in o zlomljenih rokah... A sam se ne morem spomniti zgodbe, da kdo ne bi nadaljeval, če je le zmogel. Da bi kdo rekel: "Dost' mam tega sranja od kolesa. Stran ga bom vrgel in nikoli več se ne bom gonil okoli in matral samega sebe!" Ne, nikogar še nisem videl storiti tega. Nikdar.
Zato ker kolesarji nismo kot drugi ljudje. Po padcih se pobiramo in obsedeno hitimo naprej. Zakaj? Zato ker tako hočemo in zato ker v tistem trenutku verjamemo, da nas nič in nihče ne more dotolči do konca. Nikdar. Zakaj? Zato ker se drugače ne da živeti in preživeti. Zato ker kolesarstvo ni niti približno tako plehko kot besedica življenje, s katero opletajo sleherniki, medtem ko trosijo naokoli svoje ničvredne modrosti. Za nekatere je preprosto veliko več.