wannabe je napisal: |
Jst sm lani probu kolesart in plezat. Nausezgodej sem ustau in se pelu naokrog. Ceste niso slabe. Magistrala je malce zatežena k folk voz k zmešan. Pa tut ostale manj oblegane so lohk pravi adrenalin k lokalci in turisti ful terajo. Je pa fino. Bolj je fino kot pa nevarno. Zanimiva je okolica če se odpraviš bolj v notranjost. Lahko si priča sledem vojne ki je tam naokoli naveliko diujala. Jst sm se lotu tut enga hudga klanca naraust iz Paklenice naraunost gor - sam je večina makadam (zelo ostro kamenje). Je pa pogled od zgoraj božanski. Cesta sicer pelje v notranjost. Cesto je gradiu znani tudi hrvaški poslanec Rojs. Cesta gre kr nekam. Tm nekje sredi vrha se nenadoma konča. Bla je delana bl za vojsko se zdi. Če maš pa rad bl na izi greš pa lohk z bajkom po cesti do Obrovca. Zanimivo malo mestece kjer gre reka v morja (al je pa neka mešanca vod). Lohk se odpravš tut na drugo stran vse do Paga al pa Zadra. Je blo pa polet čez dan peklensko vroče. Vode v neizmerni količini!!! Jst sm ustau ob sedmih in odpelu turico!!! Sicer pa predlagam tut plezanje in hribolazenje - je super. Če ne plezaš lohk odelezš na Aniča kuk - mislm da se tko reče. Pogled od tam na morje je kot v raju. Nujno!!! Tko nekak. Če te bo še kej zanimal kr praši!!! |
Živjo.
Sem se ravno vrnil iz Paklenice, pa bo mogoče komu pomagalo.
1. v sam park se s kolesom zagotovo ne izplača. Da se pride na vozno površino, ga je treba vsaj pol ure nosit. In na tem delu se tudi dol grede ne da prav veliko peljat (spolzka tlakovana pot s stopnicami pred 90 stopinjskimi ovinki. Jaz sem po 20 mitutah porivanja obrnil... in se šel peljat.
Je pa zanimiva okolica:
Do tega dela je sicer nekaj asfaltirane poti, a to je "lih za ogret"...
2. Primernejša je "učna pot", ki poteka po vasicah par 100 metrov od morja in je precej razgibana. Je gruščnat makadam, malo ostrih kamnov, nekaj asfalta in nekaj enoslednic. Ta je bila meni še najbolj zanimiva. Ponekod fali kaka tabla, tako da sem jo v prvi rundi falil. S trekingom ali specialko je seveda no-go, najbolje se boste počutili na fully-ju. No, z HT bo treba kak odsek bolj počasi (dol), samo bo šlo BP. Pogled je približno tak:
V eno smer je dobrih 10 km, nazaj sem šel po magistrali, vse skupaj je uro in pol "lagane" vožnje.
Na spustih je treba pazit, ker se nekje kar pogrezneš v grušč in te praktično ustavi. Rit za sedež. ;)
3. Za spočit noge, se da malo raziskovat ob obali:
4. Ena opcija pa je tudi zgoraj že omenjeni vzpon direkt iz Starigrada gor proti Mirilam (neki grobovi duš..).
Ta vzpon je primeren za vse bicikle, ker je v celoti asfaltiran, bo pa na specialki treba razmislit o ustreznih prenosih. :D
To so ta pokopališča duš:
Pa za dol se diski kar segrejejo... :D Ne vem če bi se upal z gumicam tam vozit. Tole je samo "free fall", brez poganjanja in kakega napora... AVG pa tudi malo pove o naklonu. In moji kondiciji. LOL
Pa da se ne najde kak šerif, ki bo na podlagi tega kompliciral s kako globo (kot se je nedavno zgodilo za bivakiranje v TNP), je bil Max dosežen za križiščem, kjer ta omejitev ne velja več. Do tam pa "po propisima". Majkemi.
5. Za cestake je pa... hja magistrala. V eno stran do Zadra, v drugo do npr. Karlobaga. Skoz je mal gor pa dol, samo ni kakih večjih vzpetin. V začetku julija je bilo tudi dost prazno oz. praktično ni bilo prometa. Je pa bilo že kar toplo (in vsak dan topleje), tako da je ura zvonila že kar lepo ob šestih...
Evo, my 50 cents. ;)
Pot iz Starigrada gor proti Mirilam, ki jo je omenil Perro, je zelo strma in asfaltirana samo do verskega obeležja kjer se lahko spočiješ na klopcah. Od tam naprej pa se lahko nadaljuje samo po makedamski cesti (cca 5 km), ki pelje na širno planoto Veliko Rujno, katera leži 896 metrov nad morjem in je poznana po cerkvi Velike gospe od Rujna.
Hvala in lep pozdrav, A