Izleti - Kamniški krog resnice

Kamniški krog resnice
31.07.2012 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Ena izmed priljubljenih tras Kamničanov je tako kamniški krog resnice. Turi se poimenovanje pra ...
Ena izmed priljubljenih tras Kamničanov je tako kamniški krog resnice. Turi se poimenovanje prav dobro prilega, saj nas pot vodi čez tri prelaze, ki nas ne pustijo ravnodušnih. Na poti pa smo priče tudi posebnostim krajev, mimo katerih sicer najraje drvimo v lovljenju dobre forme. Vendar pa nam kdaj lahko služijo za malce bolj umirjeni tempo ali pa obisk istih krajev kot izletniških točk.

Trije prelazi
Tura nas popelje skozi dve pokrajini Slovenije, Gorenjsko in Štajersko. Že to nam daje slutiti, da bo pot slikovita in valovita. V lokalnih krogih velja prepričanje, da vsakdo, ki mu uspe traso prevoziti s povprečjem nad 30 kilometrov na uro, sodi med dobre kolesarje.
Pot pričnemo v Kamniku (385 n. m.), ki ga zaznamuje predvsem staro mestno jedro z romansko kapelico na Malem gradu ter frančiškanskim samostanom. Mesto je bilo v srednjem veku obrtniško središče s kovnico denarja. Znano je pa tudi kot rojstno mesto prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra.
Na začetku poti nam na desni strani sledi betonski zid, ki me spominja na veliko bolj znani in opevani berlinski zid, in na levi strani mimo nas teče Kamniška Bistrica.

Prelaz Črnivec
Zapeljemo se v smeri Stahovice (433 n. m., 4,1 km), kjer pot nadaljujemo proti prvemu prelazu Črnivec (902 n. m., 14,9 km). Lokalni kolesarski navdušenci merijo vzpon od križišča za Kamniško Bistrico. Vzpon je dolg dobrih 10 kilometrov z višinsko razliko 470 metrov. Povprečni naklon celotnega vzpona je 4,1 odstotka, tako da nam daje dovolj velik izziv za prvi pomembnejši cilj ture.
Prvi del do treh kilometrov in pol vzpona je položen in poteka v senčni legi, kjer tudi poleti lahko zazebe. Nato sledi prvi zahtevnejši del do naselja Žaga. Vmes sledi malce premora, ki pa se na 6,5 kilometra vzpona ponovno sprevrže v napornejšo klančino. Kot posebnost, na sedmem kilometru vzpona drvimo mimo smučišča Osovje.
Na vrhu prelaza, ki leži med gorskima masivoma Menine planine in Plešivca, je tudi znano gostišče 902. Še vedno pa so vidne posledice orkanskega vetra in neurja iz julija leta 2008, ki je do tal podrl velik del gozda, ki je krasil ta predel. Kilometer pred vrhom prelaza je zanimiva točka za nove kolesarske podvige, kjer lahko zavijemo na križišču v smer Kranjskega raka za prelaz Volovjek, cesta pa nas potem popelje do Luč. Na celotnem vzponu na Črnivec je cesta v zadovoljivem stanju, saj hitrost med lovljenjem višinskih metrov ni velika.
Drugače pa se časi zmagovalcev na rekreativnih prireditvah vzpona vrtijo okoli 24 minut.
S prelaza se spustimo proti naslednji pomembnejši točki poti, kraju Gornji grad (436 n. m., 25,4 km). Na prvih štirih kilometrih spusta je odličen tartan in dokaj odprta cesta za lep in adrenalinski spust.
Kasneje bodite previdni predvsem na odseku pred naseljem Šmiklavž in skozenj, kjer je več nepreglednih ovinkov in malce več lukenj na cesti. Gornji grad, deseti kilometer spusta, je znan predvsem po mogočni katedrali Svetega Mohorja in Fortunata, z največjo kupolo in prostornino v Sloveniji.
Nahaja se na začetku kraja na levi strani poti. Na koncu Gornjega grada, trinajsti kilometer spusta, v križišču pri bencinski črpalki (426 n. m., 26,5 km) zavijemo levo proti Šmartnemu ob Dreti. Pred nami je šestkilometrski dokaj ravninski odsek trase, ki ne predstavlja prevelikega napora in nam omogoča višanje povprečne hitrosti celotne trase ali pa za nabiranje potrebne energije ob osvajanju naslednjega prelaza.

Prelaz Lipa
V Šmartnem ob Dreti (377 n. m., 32,8 km) zavijemo desno v smeri Rovta pod Menino za prelaz Lipa. Začne se takoj za krajevnim pokopališčem. Začetek predstavlja tudi največji zalogaj glede samega naklona. Ta ves čas niha okoli 10 odstotkov in je dolg en kilometer. Preostali del petkilometrskega vzpona je lažji tudi zaradi vmesnih kratkih ravnin in spustov, a kljub temu predstavlja dodano vrednost celotne trase.
Na vrhu prelaza (726 n. m., 38,1 km) vas na desni strani ceste pričaka simbol slovenskega naroda, lipa, po katerem je ta prelaz dobil tudi ime.
Mogočno drevo ima obseg 480 centimetrov in se na višini dveh metrov razcepi v dve debli. Nahajate se na polovici kroga resnice. Ponovno sledi adrenalinski spust v kraj Vransko. Na spustu bodite previdni zaradi nekoliko ožje ceste in zadnjega 500-metrskega odseka pred koncem. Ta vodi skozi manjši gozdiček, ki zaradi sence drevesnih krošenj skriva slabo cestišče (za ta del je predvidena sanacija v letošnjem letu).
Prispeli smo v kraj Vransko (340 n. m., 43 km). Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga poimenovali po teh prebivalkah močvirja. Zato je tudi v grbu kraja upodobljena vrana, stoječa na veji smrekovega debla.
V kraju pa sta tudi dva muzeja. Gasilski muzej premore bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Muzej motociklov pa prikazuje razvoj motociklov na slovenskem od začetka prejšnjega stoletja pa do šestdesetih let.

Prelaz Kozjak
Pot nadaljujemo do Ločice pri Vranskem (375 n. m., 45,1 km), kjer se z regionalne ceste Celje –Ljubljana odcepimo za Kamnik čez Tuhinjsko dolino. Pred nami je še zadnja tretjina trase. Ta nam v prvem delu poti ne dovoli počitka, saj pot poteka zelo valovito do začetka zadnjega prelaza Kozjak (658 n. m., 56,5 km).
Je najkrajši od treh, dolg le dobra dva kilometra. Toda vzpon je ves čas konstanten in dokaj strm, saj na tem odseku pridobimo novih 110 višinskih metrov.

Čaka nas še zadnji del poti, v dolžini 18 kilometrov. Prednost zadnjega dela je, da pretežno poteka navzdol in nas ponovno pripelje na začetek poti v Kamnik. Deset kilometrov od cilja nas smerokaz na glavni cesti opozarja na bližino najvišje ležečih term Snovik.
Trasa nam ponuja tudi polno lokalnih znamenitosti, zgodovine in razgledov.
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ