Po desetih etapah Gira smo dočakali prvi prosti dan, pred katerim je razmerje moči med favoriti že nekoliko bolj jasno, dirka po Italiji pa je še zelo daleč od tega, da bi bila odločena. O Giru govori tokratni Hudičev jezik.
Po 14 dneh se rubrika Hudičev jezik vrača, v tokratnih štirih stvareh se bomo osredotočili na najbolj vročo tematiko v kolesarskem svetu v tem trenutku - na dirko po Italiji. V prvem podaljšanem tednu dni smo videli veliko, pravih bojev med favoriti pa le za odtenek, zato nas čaka napeto nadaljevanje rožnate pentlje.
Prvi teden prinesel uspeh ekipam, ki so ga krvavo potrebovale
V prvih desetih etapah smo pričakovano spremljali boje šprinterjev in tudi ubežnikov, ki so na razgibanem terenu s pridom izkoristili svoje priložnosti, za borbene predstave pa so bili tokrat nagrajeni kolesarji in ekipe, ki slasti zmage že dolgo niso okusili.
Prvi je zablestel Taco van der Horn, ki je izkoristil taktiziranje Bore Hansgrohe v glavnini, želeli so ga ujeti v zadnjih metrih in v tretji etapi se jim računica ni izšla. Taco je tako ob vrhuncu svoje kariere poskrbel še za prvo zmago v svetovni seriji ekipe Intermarche Wanty Gobert, ki zanje ni predstavljala le vrhunca sezone - po uspehu je financiranje ekipe napovedal še francoski oddelek Intermarcheja, zato bo njihov proračun v prihodnji sezoni precej višji.
Podobno velja za uspeh Victorja Lafaya v 8. etapi. Francoz je pri 25. letih prvič resno opozoril nase z etapno zmago, ki je bila za Cofidis prva v svetovni seriji po uspehu Jesusa Herrade na Vuelti leta 2019. Zmaga, ki se je Cofidisu kljub visokim vložkom dolgo izmikala.
Ne smemo pa pozabiti niti na borbena Alessandra de Marchija in Attilo Valterja, ki sta z rožnato majico dobila svojih pet minut slave. Valter bo v nadaljevanju kariere (star je 22 let) priložnosti še imel, za de Marchija pa rožnata majica predstavlja krono njegove s pobegi zaznamovane kariere.
Ewan šprinterski kralj, čeprav le za teden dni
V prvi šprinterski etapi je ostal v slabem položaju, kar se Calebu Ewanu redko zgodi, njegovo »napako« pa je izkoristil Tim Merlier in nadaljeval fantastično sezono Alpecin Fenixa, ob tem pa je zvezdnik ciklokrosa tudi na največjem odru opozoril nase in potrdil, da sodi med šprintersko smetano.
Naslednja dva šprinta pa sta potekala tako, kot smo pred dirko pričakovali - Ewan je našel prestavo več in s svojim značilnim vijuganjem med tekmeci v zadnjih metrih je dvakrat slavil in izpolnil osnovni cilj - etapno zmago na Giru, s katero so sanje o etapnem uspehu na vseh treh grand tourih v sezoni ostale žive.
Ewan je že večkrat povedal, da ga majice najboljših po točkah ne zanimajo preveč, osredotočen je na etapne zmage, zato je precej pričakovano pred vikendom v hribih že zapustil Giro in odšel domov. Uradno zaradi poškodbe kolena, precej bolj verjetno pa zato, da se bo v miru pripravil na Tour.
Giro je dočakal obisk šprinterskega kralja, pa čeprav le za teden dni.
Bernal prepričljiv, a tudi konkurenca ne zaostaja
Po desetih etapah je v rožnati majici Egan Bernal, Ineos pa z izjemno močno ekipo in izvrstnima Filippom Ganno ter Giannijem Mosconom nadzoruje dirko, v Daniju Martinezu pa imajo »jokerja«, ki bo Bernalu v gorah prišel zelo prav.
Predvsem na makadamu do Campo Feliceja je bilo zelo jasno, da ima v tem trenutku Egan Bernal prestavo več od tekmecev, ko je prestavil na večji zobnik spredaj in pohodil pedala, je tekmecem ostal le še prah, ki se je kadil za njim.
A zaenkrat izjemno dobro dirkajo vsaj še Aleksandr Vlasov, Giulio Ciccone in seveda Remco Evenepoel, ki bo glavni protikandidat Bernala v boju za rožnato majico v Milanu. Na papirju bi moral biti Bernal močnejši v gorah, a Remco iz dirke v dirko dokazuje, da papir pri njem bore malo velja, saj mladi Belgijec presega vse napovedi. V njegovo prid govori tudi dejstvo, da se Giro zaključuje s 30 km dolgim kronometrom, kjer bi moral imeti nekaj prednosti pred tekmeci …
Zaenkrat je nekoliko razočaral Simon Yates, ki pa vseeno zaostaja manj kot minuto in bo v drugem in tretjem tednu zagotovo bolj agresiven, če mu bodo to noge le dopustile. Tudi Hugh Carthy, Dan Martin in Damiano Caruso se zaenkrat vozijo izvrstno, že sredin makadam v Toskani pa bo najbrž koga od zgoraj naštetih odnesel iz igre za skupno zmago.
Poškodbe zdesetkale borbeni Bahrain Victorious
Ekipa Bahrain Victorious je na Giro prišla samozavestno, z jasno in glasno izraženo napovedjo, da ciljajo na skupno zmago z Mikelom Lando. V prvih etapah so res dirkali tako, Landa je na prvem resnem vzponu pokazal zobe in napadal, nato pa je spet udarila smola in po trku z Joejom Dombrowskim je z zlomljenimi rebri in ključnico Mikel Landa zaključil z Girom, še preden se je dirka zanj zares začela.
Že naslednji dan so kolesarji Bahraina za padlega tovariša pokazali zobe, Gino Mader in Matej Mohorič sta šla v beg, Mohorič je skoraj 160 kilometrov na čelu ubežnikov vozil kronometer in vodil Maderja pod zadnji vzpon, kjer je Švicar dokončal šolsko opravljeno delo z etapno zmago.
Nato je v nedeljo, žal, udarila smola tudi Mateja Mohoriča. Na spustu mu je ušla zadnja guma, ki jo je še uspel ujeti, žal pa ga je zaneslo na rob ceste in po trku s skalo je naredil salto in grozljivo pristal na tleh. S precej sreče jo je Mohorič odnesel le z odrgninami in pretresom možganov, je pa moral zapustiti dirko in še enkrat več Mohorič ni dobil priložnosti, da odlično formo pretopi v etapno zmago.
Škoda, a Bahrain Victorious se bori dalje in upajmo, da bo zdaj Jan Tratnik pokazal zobe. Morda kar z zmago v nedeljski »slovenski« etapi.
Rubrika Hudičev jezik se vrača naslednji torek, ko bo na Giru na sporedu drugi prosti dan, do takrat pa uživajte v kolesarskih predstavah in se vidimo v Brdih.