Pred natančno desetimi leti, 9. maja 2011 se je na spusti s prelaza Bocco tragično ponesrečil Wouter Weylandt. Po hudem padcu je utrpel prevelike poškodbe. To je bila tretja etapa s ciljem v Rapallu. Nosil je številko 108, ki jo od takrat ne nosi nihče več.
To številko so danes na startu pokazali na tleh in se z minuto tišine spomnili kolesarja, ki je takrat vozil za Leopard Trek. Na kolesarja se na Giru vedno spomnijo, deseta obletnica ni bila zato nič drugačna. Takrat je njegova srčna izbranka Sophie bila noseča, zdaj ima hčerka Alizee že deset let. "Po rojstvu so bile vsepovsod po hiši stvari, ki so me spominjale nanj. Bilo je težko in rekla sem si, da moram živeti naprej," je za Het Nieuwsblad dejala Sophie:
"Preveč me je bolelo, ko sem to vseskozi videvala. Zato sem vse spremenila. Tudi na grobu ga nisem obiskovala, ker sem vseskozi jokala. Živela sem samo za tiste obiske. Pred in po službi. Tega si res ne smem početi, sem pomislila. Še vedno grem na poti v službo vsak dan mimo pokopališča, a se tam ne ustavim. Z Alizee groba sploh še nisva obiskali. Tja bova šli, ko bo sama želela." Sicer pa je Weylandtova sestra Elke še vedno del kolesarske karavane.
Je članica osebja v moštvu Trek Segafredo. "9. maj je dan, ko vsakič pomislim, kako nevarno je dirkanje in kako je vse minljivo," pa je priznal Iljo Keisse, kolesar Deceuninck Quick Stepa, ki je bil Weylandtov dober prijatelj: "Ker sva bila na isti šoli, pa še dirkala sva, sva si bila zelo blizu. Bil je zelo nadarjen, rad pa se je zabaval. Tako kot jaz. Le da jaz nisem tako nadarjen." Zmagovalec druge etape na dirki po Italiji Tim Merlier se je odločil, da zmago posveti prav Weylandtu.
nazaj na vrh
