ODGOVORI
0
0
OPREMA
0
Tadej Pogačar predstavil nov Colnagov model
Dobra Vila
Dobra Vila
15.11.2006 AVTOR:
Kolesarju se na navadni turi lahko zgodi marsikaj. Evo kaj se je meni predvčerajšnjim. Lahkotno obračanje pedal moje specialke me je navedlo na razmišljanje o boljšem jutri. Boljšem kolesarskem jutri. Ne na celem svetu ampak samo v tem delu evrope kjer sm
Slovenci in nami podobni. Če nam je kdo podoben. Moj prijatelj iz Avstrije pravi, da smo si z njimi zelo podobni le da smo preveč leni in s tem v roki pride tudi neumni. Podobni smo Luxemburžanom pravi, le da smo večji!? Večji?
Od koga je Slovenija lahko večja, bog se smili?!
No...
Kolesarim in kolesarim...jesen videna s kolesa je zelo lepa, če pa ste slučajno brezposelni pa še toliko bolj, ker imate neomejeno časa za kolesarjenje...ker zaposleni zaradi kratkega dneva, nimajo tega privilegija. In lejo pred mano ženska v dresu na specialki. Za gorenjsko nič nenavadnega če ta ženska ne bi imela na hrbtu dresa pripetih krilc..
Res...
Namesto bidona pa je imela v košarici zataknjeno paličico.
-Dobra Vila sem.
-He...odgovorim.
-Če me streseš čez tale Senični klanec ti izpolnim eno željo.
-He...odgovorim.
Seveda sem ji dal trideset sekund na vrhu in niti krilca ji niso pomagala, ko sem šaltal na 53-16.
-Premagal si me...reci željo...je zapuhano spregovorila na vrhu.
-He...odgovorim.
-No, no...povej..je vztrajna.
-No, pa bom povedal...rad bi bil povezan s kolesarstvom, samo, da ne bi trpel čez kake klanceal kaj podobnega, da bi imel fajn plačo in seveda, da ne bi kej prida bilo treba delat. Hm, hm...reče Dobra Vila...prikima in preden odleti...ni reče: Sam si si kriv.
-He...odgovorim.
Čez dan seveda pozabim na dogodek, ker sem itak mislil, da se nisem dobro počutil ob vznožju Seničnega... Spat sem šel kot ponavadi takoj za pirom ob dvaindvajsetih. Drugi dan se zbudim...
Jebemo...
-Dobro jutro gospod predsednik. Mi reče mična gospa.
-Dobro jutro...vse okoli mene je drugače.
Pogledam na vrata: Fausto Predsednik Kolesarske Zveze Slovenije
-Hu – Ha...
Ta pa je huda...
Pogledam na pisalno mizo. Vidim časopis Delo. Na prvi strani naslov: »Kolesarstvo - slovenska gospodarska uspešnica.«
Zaradi zanimanja berem naprej... »Faustu je uspelo združiti podjetja v en krovni interes in s tem dosegel večjo učinkovitost in racionalnost poslovanja. S skupnim upravljanjem in izvajanjem nalog so podjetja okrepila položaj na trgu ter ga izkoristila za nove poslovne priložnosti. Pričakovane učinke je predsednik KZS Fausto v največji meri dosegel tako, da je odpravil razpršenost poslovanja vseh združenih firm: Perutnine Ptuj, Adrie Mobil, Save Kranj, Radenske...
Berem naprej in ne morem samem sebi verjeti.
...s tem je kolesarstvo združilo štiri podjetja, ki so že v preteklosti vlagala zelo velika sredstva v ta šport vendar so lastniki vedno znova ugotavljali, da se vložek nikoli ne povrne. Fausto je proces združevanja omenjenih podjetij za kolesarski razcvet izvedel brez pretresljivih organizacijskih sprememb, ki bi v prihodnosti lahko vplivali na nadaljni razvoj kolesarstva. Številne raziskave, ki se ukvarjajo z analiziranjem upravičenosti in uspešnosti združevanja zainteresiranih podjetij za kolesarstvo ocenjujejo, da je polovica neuspešnih po nekaterih Faustovih dokaznih ocenah pa kar dve tretjini. Med vzroki za neuspešnost so najpogosteje omenjene naslednje ugotovitve:
- pomankljivo strateško načrtovanje procesov združitev
- neustrezna ocena vrednosti podjetij
- pomankljivosti vodenja
- neskladnost organizacijskih kultur podjetij, ki želijo vlagati sredstva v kolesarstvo
Ne moreš verjet...
»...Z združenimi močmi in z enakimi interesi so podjetja zdaj prepoznavnejša in zaščitena pred globalizacijo trga, ki bi utegnilo slovensko kolesarstvo dokončno potegniti pod gladino. S tem je nastala prva slovenska profesionalna ekipa, ki bo nastopala v najvišjem kakovostnem razredu svetovnega kolesarstva. Hkrati pa so preostala slovenska podjetja v taki združitvi prepoznala odlično Faustovo idejo in ga podprla v vseh njegovih predlogih. Uspešna podjetja so v kolesarstvu videli Jadro Na Evropskem Obzorju. Vlaganje v kolesarstvo je Fausto predstavil tudi cerkvenim veljakom, ki so svoje veliko zanimanje pokazali predvsem za gorsko kolesarsko panogo s Freerideom na čelu....berem vrstice naprej...celo novi Ljubljanski župan je letni zajetni del mestnega proračuna namesto na rokometni parket usmeril na kolesa in s tem še enkrat dokazal kakšnega kalibra ekonomist je...«
Na koncu preberem kdo vse je to napisal: Metod Močnik, Delo.
-Hu –Ha...Dobra Vilo...te jeb**
Se pravi, da sem celotno slovensko gospodarstvo preusmeril na kolo in s tem, da so vse te debele sedeče riti videle v kolesarstvu edino zmago nad stresom in prekomerno težo, svoja podjetja rešila s tem, da so z donacijami in sponzorstvom opravičili svoje dozdajšnje nezavedanje o pomembnosti kolesa kot enkratnega človekovega bivanja v sožitju z le-tem.
Seveda sem bil primoran izvesti nekaj kadrovskih sprememb v samem vrhu KZS tako, da sem kot je pri kolesarjih navada okoli sebe zbral samo največje ljubitelje tega športa. Stojko Falk kot največji mojster obvladovanja kolesa je postal moja desna roka, moja leva pa Svetilnik med kolesarskimi navdušenci Svete Boštjan. Ostali so ostali tam kjer so bili, ker so sami pridni delavci in pod taktirko takega dirigenta pojejo uigrano kot Dunajski Dečki.
Vse narejeno vse deluje...
Fausto
Dosmrtni predsednik Kolesarske Zveze Slovenije
p.s.
grem čez enkaj časa spet pod Senični klanec in gledam kje bom prehitel Dobro Vilo. Prvi dan je nisem srečal. Niti drugi niti tretji ne...potem je nisem več iskal...našel pa sem tisto palčico, ki sem jo videl zataknjeno v košarici za bidon.
Kresnem jaz tisto palčico po toporišču moje specialke...
...in se znajdem brez kolesa pod sabo vendar z motiko v roki!??
Pogledam levo, pogledam desno, spet levo in zagledam hudička na svoji rami in ga slišim hihitati se: Svi bi vi leba bez motike,a?!? V prevodu (brez dela ni jela).
In pogledam v nebo z vprašajem velikim kot kranjski Globus...
Še za tiste, ki radi berejo:
Prvotni namen je bilo poslati Odprto Pismo na KZS. In, ko natipkam skoraj zadnji stavek se spomnim, da Odprto Pismo ni namenjeno Hvali Nekomu. V Odprtih Pismih se vedno samo nekaj »plajba« ali predlaga in nikakor ne hvali. Ker pa moj namen ni nikogar kregati ali mu dopovedovati kaj dela narobe sem to Odprto Pismo Zaprl in ga obdržal v predalu...hočem reči v Osnutki.
Lahko pa vam zaupam vsaj delovni naslov...Gibanje za kolesarje - Odprto Pismo Kolesarski Zvezi Slovenije.
Gibanje za kolesarje?
Pa, čujte, če so se letos vstanovila vsa mogoča gibanja zakaj še kolesarji ne bi enega...gibamo se precej več od vseh ostalih, ki so si nadeli take naslove. Telo se giblje takrat, ko spreminja svojo lego glede na bližnjo okolico. In v nadaljevanju sem poudaril, da bo naši KZS to uspelo šele (ali končno) z naslednjim letom.
Seveda bi jim prej s pomočjo nekaterih, ki niso tako nevarni kot zgledajo so pa pridni kot ne zgledajo in vse kar je potrebno je to, da se nadene prava dioptrija očal in se takega enostavno...prepozna... ...izmed vseh.
Od koga je Slovenija lahko večja, bog se smili?!
No...
Kolesarim in kolesarim...jesen videna s kolesa je zelo lepa, če pa ste slučajno brezposelni pa še toliko bolj, ker imate neomejeno časa za kolesarjenje...ker zaposleni zaradi kratkega dneva, nimajo tega privilegija. In lejo pred mano ženska v dresu na specialki. Za gorenjsko nič nenavadnega če ta ženska ne bi imela na hrbtu dresa pripetih krilc..
Res...
Namesto bidona pa je imela v košarici zataknjeno paličico.
-Dobra Vila sem.
-He...odgovorim.
-Če me streseš čez tale Senični klanec ti izpolnim eno željo.
-He...odgovorim.
Seveda sem ji dal trideset sekund na vrhu in niti krilca ji niso pomagala, ko sem šaltal na 53-16.
-Premagal si me...reci željo...je zapuhano spregovorila na vrhu.
-He...odgovorim.
-No, no...povej..je vztrajna.
-No, pa bom povedal...rad bi bil povezan s kolesarstvom, samo, da ne bi trpel čez kake klanceal kaj podobnega, da bi imel fajn plačo in seveda, da ne bi kej prida bilo treba delat. Hm, hm...reče Dobra Vila...prikima in preden odleti...ni reče: Sam si si kriv.
-He...odgovorim.
Čez dan seveda pozabim na dogodek, ker sem itak mislil, da se nisem dobro počutil ob vznožju Seničnega... Spat sem šel kot ponavadi takoj za pirom ob dvaindvajsetih. Drugi dan se zbudim...
Jebemo...
-Dobro jutro gospod predsednik. Mi reče mična gospa.
-Dobro jutro...vse okoli mene je drugače.
Pogledam na vrata: Fausto Predsednik Kolesarske Zveze Slovenije
-Hu – Ha...
Ta pa je huda...
Pogledam na pisalno mizo. Vidim časopis Delo. Na prvi strani naslov: »Kolesarstvo - slovenska gospodarska uspešnica.«
Zaradi zanimanja berem naprej... »Faustu je uspelo združiti podjetja v en krovni interes in s tem dosegel večjo učinkovitost in racionalnost poslovanja. S skupnim upravljanjem in izvajanjem nalog so podjetja okrepila položaj na trgu ter ga izkoristila za nove poslovne priložnosti. Pričakovane učinke je predsednik KZS Fausto v največji meri dosegel tako, da je odpravil razpršenost poslovanja vseh združenih firm: Perutnine Ptuj, Adrie Mobil, Save Kranj, Radenske...
Berem naprej in ne morem samem sebi verjeti.
...s tem je kolesarstvo združilo štiri podjetja, ki so že v preteklosti vlagala zelo velika sredstva v ta šport vendar so lastniki vedno znova ugotavljali, da se vložek nikoli ne povrne. Fausto je proces združevanja omenjenih podjetij za kolesarski razcvet izvedel brez pretresljivih organizacijskih sprememb, ki bi v prihodnosti lahko vplivali na nadaljni razvoj kolesarstva. Številne raziskave, ki se ukvarjajo z analiziranjem upravičenosti in uspešnosti združevanja zainteresiranih podjetij za kolesarstvo ocenjujejo, da je polovica neuspešnih po nekaterih Faustovih dokaznih ocenah pa kar dve tretjini. Med vzroki za neuspešnost so najpogosteje omenjene naslednje ugotovitve:
- pomankljivo strateško načrtovanje procesov združitev
- neustrezna ocena vrednosti podjetij
- pomankljivosti vodenja
- neskladnost organizacijskih kultur podjetij, ki želijo vlagati sredstva v kolesarstvo
Ne moreš verjet...
»...Z združenimi močmi in z enakimi interesi so podjetja zdaj prepoznavnejša in zaščitena pred globalizacijo trga, ki bi utegnilo slovensko kolesarstvo dokončno potegniti pod gladino. S tem je nastala prva slovenska profesionalna ekipa, ki bo nastopala v najvišjem kakovostnem razredu svetovnega kolesarstva. Hkrati pa so preostala slovenska podjetja v taki združitvi prepoznala odlično Faustovo idejo in ga podprla v vseh njegovih predlogih. Uspešna podjetja so v kolesarstvu videli Jadro Na Evropskem Obzorju. Vlaganje v kolesarstvo je Fausto predstavil tudi cerkvenim veljakom, ki so svoje veliko zanimanje pokazali predvsem za gorsko kolesarsko panogo s Freerideom na čelu....berem vrstice naprej...celo novi Ljubljanski župan je letni zajetni del mestnega proračuna namesto na rokometni parket usmeril na kolesa in s tem še enkrat dokazal kakšnega kalibra ekonomist je...«
Na koncu preberem kdo vse je to napisal: Metod Močnik, Delo.
-Hu –Ha...Dobra Vilo...te jeb**
Se pravi, da sem celotno slovensko gospodarstvo preusmeril na kolo in s tem, da so vse te debele sedeče riti videle v kolesarstvu edino zmago nad stresom in prekomerno težo, svoja podjetja rešila s tem, da so z donacijami in sponzorstvom opravičili svoje dozdajšnje nezavedanje o pomembnosti kolesa kot enkratnega človekovega bivanja v sožitju z le-tem.
Seveda sem bil primoran izvesti nekaj kadrovskih sprememb v samem vrhu KZS tako, da sem kot je pri kolesarjih navada okoli sebe zbral samo največje ljubitelje tega športa. Stojko Falk kot največji mojster obvladovanja kolesa je postal moja desna roka, moja leva pa Svetilnik med kolesarskimi navdušenci Svete Boštjan. Ostali so ostali tam kjer so bili, ker so sami pridni delavci in pod taktirko takega dirigenta pojejo uigrano kot Dunajski Dečki.
Vse narejeno vse deluje...
Fausto
Dosmrtni predsednik Kolesarske Zveze Slovenije
p.s.
grem čez enkaj časa spet pod Senični klanec in gledam kje bom prehitel Dobro Vilo. Prvi dan je nisem srečal. Niti drugi niti tretji ne...potem je nisem več iskal...našel pa sem tisto palčico, ki sem jo videl zataknjeno v košarici za bidon.
Kresnem jaz tisto palčico po toporišču moje specialke...
...in se znajdem brez kolesa pod sabo vendar z motiko v roki!??
Pogledam levo, pogledam desno, spet levo in zagledam hudička na svoji rami in ga slišim hihitati se: Svi bi vi leba bez motike,a?!? V prevodu (brez dela ni jela).
In pogledam v nebo z vprašajem velikim kot kranjski Globus...
Še za tiste, ki radi berejo:
Prvotni namen je bilo poslati Odprto Pismo na KZS. In, ko natipkam skoraj zadnji stavek se spomnim, da Odprto Pismo ni namenjeno Hvali Nekomu. V Odprtih Pismih se vedno samo nekaj »plajba« ali predlaga in nikakor ne hvali. Ker pa moj namen ni nikogar kregati ali mu dopovedovati kaj dela narobe sem to Odprto Pismo Zaprl in ga obdržal v predalu...hočem reči v Osnutki.
Lahko pa vam zaupam vsaj delovni naslov...Gibanje za kolesarje - Odprto Pismo Kolesarski Zvezi Slovenije.
Gibanje za kolesarje?
Pa, čujte, če so se letos vstanovila vsa mogoča gibanja zakaj še kolesarji ne bi enega...gibamo se precej več od vseh ostalih, ki so si nadeli take naslove. Telo se giblje takrat, ko spreminja svojo lego glede na bližnjo okolico. In v nadaljevanju sem poudaril, da bo naši KZS to uspelo šele (ali končno) z naslednjim letom.
Seveda bi jim prej s pomočjo nekaterih, ki niso tako nevarni kot zgledajo so pa pridni kot ne zgledajo in vse kar je potrebno je to, da se nadene prava dioptrija očal in se takega enostavno...prepozna... ...izmed vseh.
Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
