»Kmet« ugnal Bassa in profije

Po vsej verjetnosti se vsi sprašujete, kdo je to in obenem pomislite, da je to pač nekdo, ki se je pripravil zgolj na domačo dirko in se bo v nadaljevanju sezone izgubil v povprečje. Kam lahko poseže 28-letni Argentinec ne ve nihče, mnogi pa si ga bodo vseeno zapomnili za vse življenje, saj se je povsem zasluženo veselil zmage na domači dirki prve kategorije. Alfredo Lucero je kolesarstvo spet vrnil v preteklost, ko si kolesarji niso pomagali z natančno določenimi treningi, ko okrog sebe niso imeli različnih strokovnjakov, ko se s kolesarstvom ni moglo preživeti …

Ne verjamete?

Lucero ni profesionalni kolesar, še več, že več časa je celo brez ekipe, na nekaterih domačih dirkah pa zastopa ali barve argentinske reprezentance ali pa barve različnih ekip, kjerkoli ga pač sprejmejo.

»Res je, kmet sem. To je moja služba, kolo pa je moja ljubezen, moja strast. Zjutraj grem najprej na polje, z očetom rediva živali, predvsem konje. Vendar nismo bogati. Zaslužimo toliko, da lahko preživimo. Če imam čas se popoldne odpravim na kolo,« je svojo zgodbo, potem ko se je veselil največje zmage v svoji karieri opisal Lucero.

Ob vprašanju, koliko lahko s takim dirkanjem zasluži v eni sezoni pa je novinarje samo začudeno pogledal in odvrnil: »Koliko kaj? Zaslužim? Ko bi le. Bolje bi se bilo vprašati, koliko zapravim, saj moram kupiti vse, od kolesa in šprintaric do čelade in očal.« Da je njegova zgodba resnična so se lahko vsi prisotni prepričali, saj si je zmago priboril z osem let starim kolesom znamke Pinarello Paris in opremo Ultegra. »Poglejte sem. To kolo sem kupil rabljeno. Moje je že osem let in je še vedno dobro.«

Seveda se je takoj oglasil Fausto Pinarello: »Ta fant ima noge boljše kot je kolo, vendar je tudi kolo dobro, da je zdržalo toliko let.« Pinarello je sicer poudaril, da kolesarja ne pozna, vendar mu je obenem že podaril novo kolo, tokrat Pinarello Prince rdeče, črne in bele barve. Lucero se je zato odločil, da svoje staro kolo podari guvernerju, da ga bo lahko razstavil v kolesarskem muzeju, ki bo kmalu nared za odprtje. Vendar se je nekaj trenutkov kasneje Lucero spomnil, da vsega pa le ne more podariti: »Giova,« je vprašal organizatorja Giovannija Lombardija: »Lahko vzamem obroče? Ravnokar sem jih namreč kupil?«
 
Pri Gazzeetti dello Sport sicer ne pišejo, kako se je vse skupaj končalo, so pa opisali, kako je izgledalo srečanje med Lucerom in prvim zvezdnikom dirke Ivanom Bassom. »Ne morem verjeti. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bi ga lahko premagal. On je najboljši,« je dejal Lucero, katerega besede je Italijan slišal in mu odvrnil: »Ne. Najboljši je tisti, ki zmaga in ti si zmagal, zato si bil ti najboljši.« Basso mu je ob teh besedah podaril še svoja očala. Sicer pa se je Lucero ob tej priložnosti spomnil še dogodka, ki ga najbolj obžaluje.

Leta 2000 je bil namreč izbran v reprezentanco gorskih kolesarjev, ki so nastopili na OI v Sydneyju. Vendar si je le nekaj dni pred odhodom zlomil desno ključnico in je tako moral ostati doma. »Kdo ve, kako bi se v nasprotnem primeru obrnilo. Tisti dan sem pustil gorsko kolo in šel na cestno.«

Priredil (BL)

vir: http://www.gazzetta.it/Ciclismo/