Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Lepo pozdrav iz Vietnama

Matej Drinovec je član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Že lani pa je tudi na naši spletni strani pisal o posebnih dogodivščinah, ki jih je doživel v Aziji. Drinovec se je prav v teh dneh znova podal v Azijo, kjer bo nastopal na nekaterih dirkah. Tudi letos nam bo svoje popotovanje in dirkanje opisoval na naši spletni strani.

Nihče ne pozna natančnih dolžin etap, niti ne vemo, kje so sprinti. Profil smo dobili samo za gorsko etapo, pa še ta je glede na Stravine podatke napačen. Edina taktika je »pali, dokler noge nesejo«

Matej Drinovec

Lep pozdrav iz Vietnama. 24 ur potovanja je za mano. Prispel pa sem v Hanoi. Morda kdo težko verjame, a že na letališču je bilo jasno, da je tu vse v znamenju prihajajoče dirke. Namestili so nas v vrhunski hotel in takoj sem opravil tudi fotografiranje za uradno predstavitev. Sledil je sestanek z ekipo in sestavljanje kolesa. Pri tem opravilu imam vedno mešane občutke. Je vse celo ali bo samo še razpadlo, ko sedem na kolo?

Kljub vsemu sem utrujen od dolge poti hitro zaspal, pa čeprav sem imel na obeh letih veliko srečo. Celo vrsto sem namreč imel zase, tako da sem lahko večino časa spal. Naslednji dan je sledila običajna “kolesarjeva” rutina. Ena ura treninga, masaža in počitek. V nedeljo pa že prva etapa. Najprej 51 kilometrov dolg kriterij. Samo dobro uro dirkanja in ga je že bilo konec. Povprečna hitrost je namreč znašala skoraj 50 km/h, pa čeprav smo kolesarili v zares močnem nalivu.

Po dirki smo se odločili, da odidemo na večerji v “fensi” japonsko restavracijo. Tam smo kar dve uri čakali na hrano, ki je ni bilo, tako da smo samo še razočarani odšli.

Hitro smo si privozili dve minuti prednosti. Zadaj so bili že vsi pečeni in zdelo se je res obetavno, nakar so se lokalci »skregali« med sabo, tako da smo se povsem ustavili. Sicer sva še z enim Špancem poskusila priti do cilja, a so naju štiri kilometre pred ciljem ujeli.

Hitro smo si privozili dve minuti prednosti. Zadaj so bili že vsi pečeni in zdelo se je res obetavno, nakar so se lokalci »skregali« med sabo, tako da smo se povsem ustavili. Sicer sva še z enim Špancem poskusila priti do cilja, a so naju štiri kilometre pred ciljem ujeli. To, da je bilo še 4 km do cilja vem sedaj. Posebnost je namreč, da kljub temu, da je dirka na vrhunskem organizacijskem nivoju, pri ključnih stvareh močno šepa.

Nihče ne pozna natančnih dolžin etap, niti ne vemo, kje so sprinti. Profil smo dobili samo za gorsko etapo, pa še ta je glede na Stravine podatke napačen. Edina taktika je »pali, dokler noge nesejo«. Jutri nas čaka še ena ravninska etapa, potem pa kronometer. Sicer »koze« verjetno ne bom dobil, tako da upam da izgubim čim manj. Kar se generalnega seštevka tiče, pa bo po mojem mnenju odločilna sobotna etapa s tremi kategoriziranimi klanci.

CESTNO

30.08.2019

Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Povratne karte nimam

6