Matej Drinovec: Obvezna oprema in obvezna Nutella

Matej Drinovec: Obvezna oprema in obvezna Nutella
14.11.2018 AVTOR: DZ

"Gledalci se na otvoritvah zberejo v zares velikem številu. Letos jih je bil poln stadion, vsaj 50.000, če ne več. Vsi se tudi želijo fotografirati in res se počutiš kot prava zvezda."

Matej Drinovec je sicer član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Vsekakor pa Drinovec piše posebno zgodbo. Večina kolesarjev v teh mesecih počiva, vsaj s tekmovalnega vidika. A ne vsi. Drinovec se že dlje časa potika po Aziji in dirka. Z njim smo se dogovorili, da nam v nekaj zapisih razkrije njegovo pot, dirkanje in nenazadnje dosežke. Prvi zapis ste si lahko že prebrali, tu je še zapis o njegovem potovanju v oddaljeno Azijo.

Matej Drinovec:
Kako poteka priprava vse potrebne opreme za dva meseca dirkanja? No, tudi sam sem prvič porabil kar nekaj časa, ampak tudi tu velja rek “vaja dela mojstra”, in ko greš drugič, tretjič, pakiranje vzame le kakšne pol ure. Najbolj pomembno je, da je kolo “tipi topi”. Očiščeno, poservisirano. Pomembno je tudi, da s sabo vzameš čim več rezervnih delov. Zakaj? Vsaj na Kitajskem je v primeru okvare izredno težko dobiti karkoli. Tu se moram zahvaliti Vitu (Blažu Klemenčiču), ki mi vedno pripravi vse potrebno. Kar se tiče rezervacije letalske karte, je tako, da to opravim sam, ko se srečam z ekipo pa mi povrnejo stroške. Je pa dobro poznati par trikov, ki ti pomagajo prihraniti nekaj stroškov. Prvič, če se le da izbereš azijsko letalsko družbo, saj le te nikoli ne zaračunajo kolesa. Potem najdeš primeren kovček. Hvala družini Žavbi. Sledi pakiranje. Najprej kolo, nato toaletna torbica, nahrbtnik … Kar imaš še “viška” pri lovljenju kilogramov, pa dopolniš s potno hrano, kot so geli, tablice, napitki. Seveda je vsaj pri meni obvezna tudi velika Nutella. Za to lekcijo bi se rad zahvalil Borutu Ramšaku.

"Na prvi pogled se zdi, kot da nihče ne ve, zakaj je tam in občutek imaš, da se jim »fučka« za vse."
Matej Drinovec
Kar se tiče oblačil in kolesarske opreme, vse spakiram v ročno prtljago, saj ne želim tvegati, da mi kaj zgubijo oziroma zdrobijo. Letel sem iz Benetk prek Rima v Nanchang. Tja sem prišel tri dni pred dirko. Najprej vedno z zanimanjem odpreš »bikebox« in moliš, da ni kaj polomljeno. Sledi sestavljanje kolesa in krajša razpeljava, da vidiš, če vse deluje, kot mora. Tu mislim predvsem na opremo, noge so po potovanju ponavadi, kot bi jih nekdo “zacementiral”. Naslednji dan sem se dobil z ekipo. Sledilo je pomerjanje dresov, trening, predstavitev ekip. No tu moram napisati, da se gledalci na otvoritvah zberejo v zares velikem številu. Letos jih je bil poln stadion, vsaj 50.000, če ne več. Vsi se tudi želijo fotografirati in res se počutiš kot prava zvezda. Pa še nekaj besed o organiziranosti dirke. Na prvi pogled se zdi, kot da nihče ne ve, zakaj je tam in občutek imaš, da se jim »fučka« za vse. Kmalu pa ugotoviš, da vse skupaj deluje perfektno. Ceste zaprejo in očistijo en dan pred etapo, časovno stvari ne odstopajo niti za minuto, in kar je najpomembnejše, vedno imaš ob sebi nekoga od prostovoljcev, ki ti nemudoma priskoči na pomoč pri kakršnihkoli težavah.

Preberite še:
Matej Drinovec in njegova Azija

Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ