Matej Mohorič: "Upam, da družina doma ni gledala tega."

Matej Mohorič o zmagi: Ta zmaga ni samo moja, je plod dela celotne ekipe. Predvsem plod dela ekipe, ker so bili oni tisti, ki so predlagali, da poskusim razviti to idejo o potopni sedežni opori na cestnem kolesu. Jaz sem rekel, OK, če mislite, da bo pomagalo, če lahko to organizirate, potem bomo poskusili. Vsaka prednost ne škodi. Sem poskusil na treningu in razlika je bila neverjetna. V spustu je brez tega težko tako hitro odpeljati ovinek, ker imaš boljšo kontrolo nad kolesom. Si veliko bolj stabilen. Veliko lažje popravljaš napake. Počutiš se kot na motociklu. Imeli smo načrt, ampak se je ta načrt na Strade Bianche zaradi padca nekoliko podrl. Ni bil ravno popoln. Koleno je bilo res slabo. Še danes je oteklo in štiri dni nisem mogel trenirati. Potem sem se en teden na silo vozil, ampak ni bilo to to. Ampak, vedel sem, da smo se celo zimo trudili, vse pripravili in zdaj ne bomo vrgli puške v koruzo. Ni šans. Še fizioterapevt me je čudno gledal, zakaj se mi tako hudičevo mudi. Da bi na silo treniral. Ampak, ja. Jaz sem imel to v mislih, nikoli nisem odnehal in sem končno hvaležen, da nisem odnehal, čeprav sem se počutil zelo trapasto, ko sem pri zajtrku štel kalorije, hkrati pa nisem mogel na kolo, ker je bilo moje koleno frdirbano, po domače povedano. Ampak, na koncu se je izplačalo.

CESTNO

20.03.2022

Matej Mohorič z dih jemajočim spustom do veličastne zmage

0

Matej Mohorič o zadnjem spustu: Upam, da družina doma ni gledala tega, ker z dvesto pulza je to težko izpeljati. Ampak, mi je uspelo ostati na dveh kolesih. Dvakrat mi je spodrsnilo, enkrat sem v jark zapeljal, ker sem gledal dol, namesto naprej. Pa še veriga mi je padla v zadnjem ovinku. Ampak, na koncu je vse pozabljeno. Nikoli več ne bom tega poskušal. Otroci, ne poskušajte tega doma. Tudi jaz ne bom. To je to. Za v zgodovino, za v anale in zdaj zapremo.

Matej Mohorič je prvi Slovenec z zmago na klasiki Milano-Sanremo. To je že njegova 16. zmaga v profesionalni karieri, a šele druga na mednarodni enodnevni dirki. Slavil je etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah.

Sanjal sem, ker vedno verjamem v svoje sanje, ker če jaz ne bom verjel, nihče drug ne bo in se sanje ne bodo uresničile. Počutil sem se v redu, veliko boljše, kot bi pričakoval po enem tednu brez treninga. Ampak, v življenju se mi zdi, da je najbolj pomembno, da smo vztrajni in da nikoli ne obupamo in da se vedno poskušamo narediti tisto, kar najbolje zmoremo. Če to narediš, potem si nimaš česa očitati. Velikokrat je to boljše, kot če preveč pričakujemo, preveč razmišljamo, preveč sekiramo. Danes se je to izkazalo za resnico. Izplačalo se je potruditi, naštudirati in pripraviti stvari, pa potem to tudi izpeljati. Včasih uspe, ne velikokrat.


Matej Mohorič o tem, komu se mora zahvaliti: Je plod dela celotne ekipe. Ne samo mojih nog, ampak predvsem znanja in vztrajnosti in razmišljanja o tem tekmovanju, kaj lahko naredimo še boljše in drugače. Hvala vsem članom ekipe Bahrain Victorious, mehanikom, Meridi, partnerjem, Visionu. Vsem, ki so omogočili to, kar smo danes izpeljali.

Povprečna hitrost letošnje dirke Milano-Sanremo je bila 45,331 km/h, kar je druga najvišja hitrost v zgodovini. Samo leta 1990 so drveli v povprečju kar 45,806 km/h. Zmagal je Gianni Bugno.

Je bila moja napaka. Sem točno vedel, kaj sem naredil narobe. Sredi ovinka sem zamenjal prestavo in na srečo imamo Shimano. Samo prestaviš in gre veriga gor. Na srečo mi tiste pol izgubljene sekunde ni preveč škodilo.

Prvi trije kolesarji na odru - Matej Mohorič, Turgis in Van der Poel - so vsi stari 27 let. Neverjeten podvig pa za Slovence. Poleg zmage Mohoriča je bil Tadej Pogačar peti, Jan Tratnik pa 9.

Zmagati na monumentu, to je nekaj posebnega. Jaz nimam te sreče, da bi imel tako genetiko kot Primož ali pa Tadej. Tako, da nimam toliko priložnosti, kot onadva, ker se lahko včasih na moč odpeljeta stran. Je veliko težje. Veliko bolj moram biti pozoren na detajle, tehniko in na to, da ne naredim nobene napake. Danes bom užival, ker vem, da se prav velikokrat ne bo ponovil. Fantastično.



Matej Mohorič o nadaljnem programu:

V glavi so bile ves čas klasike v belgiji. Jutri že grem v Belgijo in tam bom nastopil najprej na dirki De Panne. Za ogrevanje. Ne vem, če bom šel do cilja. Potem bom nastopil še na E3, pa Gent-Wevelgem, dirki po Flandriji, Pariz-Roubaix in na Liege-Bastogne-Liege. To je pet velikih dirk. Od tega so trije monumenti. Naporen del sezone je, ampak upam, da bo v redu.

VIDEO zaključnega spuščanja