Ne Carapaz, veter in vročina bosta glavna tekmeca odličnega Pogačarja

Prvih devet etap dirke po Franciji se je za Slovenijo odvilo skoraj idealno, v »žepu« sta po zaslugi Pogačarja in Mateja Mohoriča že dve etapni zmagi, Pogi je trdno v sedlu na vrhu generalne razvrstitve in nič ne kaže, da bi kdo lahko ogrozil njegovo rumeno majico, za etapo smo se Slovenci lahko veselili tudi Mohoričeve pikčaste majice. Popoln teden pa je žal nekoliko skalil najprej padec in nekaj dni kasneje še odstop Primoža Rogliča.

V takšnem stanju nadaljevanje ne bi imelo nobenega smisla

Prerivanja v pelotonu, posebej v hitrih in nervoznih ravninskih zaključkih, so rak rana Primoža Rogliča, žal velikokrat zato pristane tudi na tleh. Nič drugače ni bilo v tretji etapi, ko je kot raketa poletel iz pelotona v obcestni jarek in končal svoj naskok na Tour.

V prvih dneh po padcu se je še zdelo, da morda vse vendarle ni izgubljeno, kronometer je Roglič odpeljal izvrstno, po težavah v petkovi etapi pa je bilo jasno, da z visoko uvrstitvijo ne bo nič. V soboto je tako le še pomahal mnogim slovenskim gledalcem ob cesti, ko je v disko grupi kolesaril proti cilju, pred nedeljsko etapo v njegovem »domačem« Tignesu pa je prišla pričakovana novica, da Roglič z dirko ne bo nadaljeval.

»Želel sem nadaljevati, a v takšnem stanju enostavno ne morem dirkati. Zdaj se bo treba osredotočiti na druge cilje,« je odstop pospremil Roglič. Bolj kot odrgnine naj bi ga ovirala poškodba trtice, zaradi česar težko sedi na kolesu, še težje pa poganja pedala. Upajmo, da bo nekaj dni premora dovolj, da se bo Roglič do OI v Tokiu rešil bolečin in bo na japonskih cestah morda z olimpijskim odličjem poskrbel za obliž na rane dirke po Franciji.

Na cesti kaos, glede forme pa nobenega dvoma - Tadej Pogačar je kralj letošnjega Toura

V prvih etapah smo vnovič spremljali pravi kaos na cestah Bretanije, padci so se vrstili eden za drugim in skoraj vsi favoriti so pristali na tleh. V tem kaosu se je izvrstno znašel Pogačar, ki je le ob padcu Jacka Haiga v tretji etapi za trenutek pristal na tleh, v naslednjih dneh pa se je na široko ognil smoli.

Pogačar je le čakal na priložnost, da pokaže svojo zastrašujočo formo in prva je prišla že na kronometru v peti etapi. Specialisti za vožnjo na čas so bili na začetku dirke še sveži, na slabih 30 kilometrov dolgem, pretežno ravninskem kronometru bi morali biti v veliki prednosti, a je tudi evropski prvak Stefan Kung lahko le nemočno spremljal, kaj na cesti počne Pogačar.

Zmagal je s kar 19 sekundami naskoka pred »King Kungom«, kar je bilo glede na letos ne najbolj prepričljive predstave v vožnjah na čas (Tirreno Adriatico, DP) zagotovo presenečenje. Kasneje se je izkazalo, da je bil kronometer le uvertura v prvo glavno dejanje letošnje dirke v Alpah, kjer je Tadej udaril po mizi in potrdil, da rumene majici niti slučajno ne želi sleči do Pariza. Sploh sobotna predstava, čeprav se ni končala z etapno zmago, je bila kot v posmeh upom Ineosa, Richarda Carapaza in ostalih favoritov, ki so se mučili v dežju, medtem ko je Pogačar lahkotno drvel proti Le Grand Bornardu.

Dež mu je bil pisan na kožo, kako bo šlo v vročini?

Pogačarja bo na vzponih v trenutni formi nemogoče premagati, mu je pa v Alpah zelo godilo hladno in deževno vreme, v katerem Pogačar lahko dirka na polno, nekateri kolesarji pa »zmrznejo« in imajo težave.

V naslednjih dneh se bo vremenska slika spremenila, nad Evropo prihaja nov vročinski val, ki bo najprej v Provansi, nato pa konec tedna tudi v Andori na težki gorski etapi spremljal karavano. Vročina in Pogačar se ne razumeta najbolje, a si je v Alpah nabral dovolj naskoka, da si lahko ob res ekstremnih temperaturah privošči tudi nekoliko bolj rezervirane predstave in tu in tam izgubi kakšno sekundo, pa ne bo nobene drame.

Zagotovo tudi tekmeci ne bodo le opazovali, kako Pogačar maršira proti Parizu. Če ne gre na klanec, bo morda šlo na veter, v Provansi naj ga v tem tednu ne bi manjkalo, v bočnem vetru pa se doslej ekipa UAE Emirates ni znašla najbolje, v svojih vrstah tudi nimajo specialistov za tovrstne preizkušnje. Konkurenca bo zagotovo iskala svoje priložnosti, tudi če se UAE znajde v težavah, pa bo pomembno, da bo cela ekipa ostala skupaj in omilila Pogačarjeve izgube. Tour je vendarle še zelo dolg in nikakor ne odločen - ne pozabimo, kako suvereno je leta 2018 na Giru izgledal Simon Yates …

Mohoričeva krona kariere

Vrhunska forma, padec, okrevanje, vrhunska forma, padec, … Tako nekako je v zadnjih dveh sezonah izgledal karierni krog Mateja Mohoriča. Večkrat je bil v vrhunski formi, a je morali ali delati za druge kolesarje v ekipi, na SP v Yorkshiru 2019 je naredil napako, se premalo oblekel in »zmrznil«, na lanski Vuelti ga je denimo ustavil padec, enako je bilo z letošnjim Girom.

Smole je bilo vendarle dovolj in na Touru so se zvezde pokazale tudi Mohoriču. Svojo srečo je izzval, bil je v begu v najdaljši etapi letošnje dirke, ki mu je bila pisana na kožo, povsem v ospredju je bil kar zadnjih 70 kilometrov, pa vendarle ni bila njegova etapna zmaga v zaključku nikoli zares pod vprašajem.

Kako veliko mu je pomenil ta dosežek, so jasno pokazale solze v zadnjem kilometru, ko se je tudi Mohorič zavedel, da mu je uspel podvig kariere. Kljub dvem mavričnim majicam iz mlajših kategorij v vitrini in kljub etapnima zmagama na Giru in Vuelti je jasno, da je letošnji podvig s Toura v povsem svoji ligi.

Zdaj je Matej Mohorič 101. kolesar v zgodovini, ki je slavil etape na vseh treh tritedenskih dirkah. Ima svojo krono kariere, čeprav še zdaleč ni rekel zadnje besede v pelotonu. Morda bi slavje iz Le Creusota iz piedestala izrinila le še mavrična majica v članski konkurenci.

Jeseni v Flandriji? Upajmo …

Hudičev jezik bo spet z vami naslednji torek, ko bo za kolesarji že drugi prosti dan na Touru, pred njimi pa izzivi Pirenejev.

HUDIČEV JEZIK

29.06.2021

Francoske ceste še naprej za Rogliča ostajajo zaklete

0