Nova drama na nizozemskih tleh in renesansa šprinterskega kralja

Minuli teden dni v kolesarskem svetu je bil v primerjavi z razburjenjem z dirke po Baskiji teden dni pred tem precej bolj miren, v ospredju sta bili Brabantska puščica in nedeljski Amstel Gold, s katerim se je začel teden ardenskih klasik. Je pa za navdušenje svojih navijačev poskrbel Mark Cavendish, ki je po težkih treh letih spet zakorakal na zmagovita pota.

O Ardenih, Cavendishu, njegovem mlajšem kolegu Vansevenantu in Giru govorijo štiri stvari tokratnega Hudičevega jezika.

Nov finiš Amstel Golda zadetek v polno

Tom Pidcock in Wout van Aert sta v minulem tednu uprizorila dva izjemna boja z dvema različnima razpletoma - na Brabantski puščici je bil suvereno najboljši Pidcock, ki bi najbrž lahko slavil tudi v nedeljo, če bi s šprintom začel nekaj metrov prej, a je fotofiniš zmago na koncu za dva milimetra pripisal van Aertu.

»Težko je dvomiti v fotofiniš, zato ne smem biti preveč razočaran, a je vseeno težko izgubiti dirko, ko si tako blizu zmagi. Občutek sem imel, da je bil Wout najmočnejši v sredo, pa sem jaz zmagal, v nedeljo pa je bil položaj ravno obraten. Preveč navdušen sem bil, ko je napadal Roglič in moral bi le čakati na van Aerta, a sem tam porabil preveč moči. Nekaj se bom naučil iz tega, nedvomno pa je lepo, da sem zraven na največjih dirkah,« ni bil preveč razočaran Pidcock, ki z velikimi koraki stopa v vrste zvezdnikov (vsaj) za enodnevne dirke.

V dobi prevlade Philippa Gilberta smo spremljali predvidljive zaključke dirke Amstel Gold, vsako leto je odločal zadnji vzpon na Cauberg, kjer je bil Belgijec skorajda nepremagljiv. Zato so ga prireditelji v zadnjem krogu umaknili s trase in dirko naredili precej bolj odprto, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Zmaga Mathieuja van der Poela leta 2019 je bila tako fascinantna, da so poljsko cesto, na kateri je drvel kot brzovlak, poimenovali kar po njem, tudi tokratni zaključek pa bo šel v zgodovino kot eden najbolj dramatičnih sploh.

S tradicijo se je včasih potrebno nekoliko poigrati in Amstel Gold je to naredil zelo uspešno.

Dame in gospodje - Mark Cavendish!

Težko je bilo ostati ravnodušen, ko je Mark Cavendish na lanskem Gent Wevelgemu s solzami očeh razlagal, da je bila to morda zadnja dirka njegove kariere. Le nekaj mesecev kasneje je slika povsem drugačna - Cavendish je po celi pomladi dobrih rezultatov v Turčiji prekinil več kot tri leta dolg post in se po poškodbah, mononukleozi in težavnem prilagajanju na okolje v Bahrain McLarnu spet vrnil na vrh.

Prva zmaga je bila dovolj, da je do konca dirke po Turčiji nanizal še tri in pokazal, da šprinterskega instinkta ni izgubil, čeprav noge niso več tako močne, kot so bile v zlatem obdobju šprinterskega kralja. Ko mu je Patrick Lefevre ponudil še eno možnost, mu jo je predvsem zato, da bi se Cavendish od kolesarstva lahko poslovil na način, ki šprinterju njegovega kova pritiče.

Tudi če so bile to zadnje zmage njegove kariere, se bo Cavendish lahko poslovil ne kot bleda senca 30-kratnega zmagovalca etap na Touru, temveč kot še vedno eden od najhitrejših šprinterjev sveta.

Uživajmo, dokler traja šov Manx Expressa!

Lefevre je našel novega dragulja

Mauri Vansevenant ni neznanka, že nekaj let se o njem govori kot o naslednjem velikem upu belgijskega kolesarstva, predvsem v letošnji sezoni pa Vansevenant dokazuje, da je Patrick Lefevre v njem res dobil pravi dragulj.

Lani je navdušil z borbeno vožnjo na Valonski puščici (in izjemnim padcem v jarek, iz katerega je takoj skočil nazaj na cesto), ujeli so ga šele pred Mur de Huyem. Letos je pomlad začel z zmago v Larcianu, svojo prvo profesionalno, ki je Vansevenantu dala krila. V Baskiji se je vozil ob boku najboljših in končal tik za prvo deseterico v skupnem seštevku, na Amstel Goldu pa je pokazal eno od najboljših voženj kariere doslej.

Vansevenant je mel izjemno smolo, dvakrat je moral menjati kolo zaradi tehničnih težav, nato pa je še tretjič lovil peloton, ko se je zapletel v padec. A s svojim značilnim in za oko ne najbolj prijaznim slogom vožnje je opletajoča ramena vsakokrat pripeljal nazaj v družbo najboljših, nato pa je, že povsem na koncu svojih moči, skorajda še pripeljal peloton nazaj do vodilne trojke in poizkusil pripraviti položaj za šprint Julianu Alaphilppu.

S takšnimi vožnjami ne bo trajalo prav dolgo, da bo Mauri Vansevenant tisti, ki bo v volčjem krdelu prevzel vodilno vlogo.

Androni Giocatolli vendarle na Giro

Dopinški primeri v Vini Zabuju so naposled pripeljali do tega, da se je ekipa sama umaknila z Gira, nekaj dni kasneje pa je sledil še uradni suspenz s strani Mednarodne kolesarske zveze, ki je celotno ekipo suspendirala za 30 dni.

Novica, da Vini Zabuja ne bo na rožnati pentlji, ni presenetljiva, je pa toliko bolj presenetljivo to, da so posebno povabilo naknadno podelili ekipi Androni Giocatolli. Ta odločitev je marsikoga presenetila predvsem zato, ker se je Gianni Savio zapletel v odkrito besedno vojno s prireditelji Gira, iz vrst RCS Sporta pa so prihajale neuradne informacije, da bi si raje odrezali obe nogi, kot povabili Androni na Giro.

A očitno je bilo to le novo poglavje v drami italijanskega kolesarstva, na relaciji Androni - RCS pa vsaj začasno vlada premirje. Do naslednjega izbruha Giannija Savia … Novica pa je dobra tudi za slovensko kolesarstvo, saj ima tudi Žiga Jerman zdaj možnost, da si izbori mesto v ekipi za rožnato pentljo.

Hudičev jezik bo spet z vami naslednji torek, ko bomo že imeli naslednika Primoža Rogliča na najvišji stopnički klasike Liege - Bastogne - Liege. Po Rogliču - Roglič? Držimo pesti.

HUDIČEV JEZIK

13.04.2021

Vprašljiva taktika gor ali dol, Roglič je kralj enotedenskih dirk

1