Dirka po Baskiji je povsem omrežila slovensko in tudi svetovno kolesarsko javnost, prvi dvoboj sezone med Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem pa nikakor ni razočaral. So pa poteze Jumba Visme na dirki dvignile kar nekaj prahu.
V minulem tednu dni bi morala dirka po Baskiji potekati nekoliko v senci pričakovanja Pariz - Roubaixa, a s severnim peklom ni bilo nič, kot smo že poročali. Specialisti za klasike so se morali obrisati pod nosom za enega od vrhuncev pomladi, zato pa so bile vse oči uprte v dvoboj Pogačar - Roglič, ki je tokrat pripadel slednjemu.
Dirka po Baskiji nas je naučila marsikaj, o tem in tudi o velikem povratku Marka Cavendisha pa govorijo štiri stvari v tokratni rubriki Hudičev jezik.
Roglič začel in končal z rumeno majico
Primož Roglič je bil brez dvoma najmočnejši kolesar na letošnji dirki po Baskiji, kar je dokazoval iz dneva v dan. Njegova predstava je še bolj impresivna v luči dejstva, da je v Baskijo prišel po velikem razočaranju s Pariz - Nice in tudi poškodbah, ki jih je staknil v Franciji in zaradi katerih nekaj dni ni smel na kolo.
Nič od tega Rogliča ni zmotilo, vsak dan (razen v četrtkovi etapi, o tem več kasneje) je nadzoroval dogajanje na dirki, zadnjo etapo pa kljub temu začel v podrejenem položaju. A je izziv lovljenja skupne zmage Roglič sprejel in tekmecem odčital še eno lekcijo brezkompromisnega dirkanja na nož - najprej na spustu, kjer je uspel slediti kolesarjem Astane, ki so se po Rogličevih besedah »spuščali kot kamikaze«. Nato na ravnini, kjer je s strani ekipe naposled dobil takšno pomoč, ki smo jo cel teden nekoliko pogrešali.
Za piko na i pa še na vzponu na Krabelin, kjer se je vodilni skupini z besedami Andreja Stareta »kakor vihar« bližal Tadej Pogačar, a je Roglič še pravočasno stopil na pedala in navil ritem, da njegov mlajši slovenski tekmec ni uspel ujeti priključka. Že čez nekaj kilometrov je bilo bolj kot ne jasno, da v boju mož na moža - Roglič na čelu vodilne, Pogačar pa zasledovalne skupine - Pogačarju ne bo uspelo izničiti zaostanka in da se Rogla pelje proti skupni zmagi.
Prednost je bila dovolj velika, da je etapno zmago lahko »podaril« Davidu Gauduju, sam pa v zadnjih metrih užival v proslavljanju še ene epske zmage, ki jo bo vpisal v svoj rezime z etapnih dirk. Predvsem enotedenskih, na katerih Primožu Rogliču ni para.
Pogačar dobil tretje mesto, predvsem pa dobro lekcijo
Če je Primož Roglič v soboto na cilju zadnje etape slavil, pa je Tadej Pogačar ciljno črto prečkal povsem izmučen po izjemno zahtevnem dnevu na kolesu. Kdove, kako bi se razpletla zadnja etapa, če bi Pogačar dobil proste roke in bi na spustu lahko sledil Astani in Rogliču in tako pomembno vplival na razplet dirke.
To se žal ni zgodilo, Pogačar je ostal ob McNultyju kot zvest pomočnik, čeprav je bil močnejši od Američana, a nanj ni želel zvaliti krivde, je pa priznal, da so se iz te dirke naučili marsikaj. Zagotovo se zadnja etapa ekipi UAE Emirates ni posrečila, po drugi strani pa bi bilo težko pričakovati od ekipe, da se odrečejo podpori nosilcu rumene majice, dokler še ima možnosti za skupno zmago …
Kakorkoli, Pogačar je tokrat dobil nekaj »udarcev« in preživel peklenski dan na kolesu, kljub vsemu pa še enkrat več dokazal, da je v izvrstni formi. Porazi ponavadi v sebi skrivajo več lekcij za prihodnost kot zmage in morda bo dirka po Baskiji dobra učna ura za Pogačarja in ekipo pred obrambo rumene majice na dirki po Franciji.
Taktika Jumbo Visme - tanka meja med norostjo in genialnostjo
Kolesarji Jumba Visme so imeli četrtkovo na videz dokaj enostavno etapo povsem pod nadzorom, Jonas Vingegaard je idealno izničil napad Brandona McNultyja tik pred vrhom zadnjega vzpona, zdržati pa bi morali le še na spustu in ravnini do cilja.
McNulty je poizkusil še enkrat na spustu, Vingegaard je šel z njim, a je »pozabil« na nosilca rumene majice Primoža Rogliča, ki je ostal v glavnini. Vingegaard je ostal v vodilni skupini, čeprav je njena prednost naraščala, končni razplet pa nam je poznan.
Po etapi je bilo tudi iz Rogličevih besed moč razbrati, da takšnega razpleta niso načrtovali, torej to ni bil del taktične zamisli Jumbo Visme, a je Roglič ohranil kapetansko držo in svoje ekipe ni želel »vreči pod avtobus«, kot bi rekli angleško govoreči kolegi. V četrtek se je taktika Jumba Visme zdela kot norost, povsem po nepotrebnem so postavili Primoža Rogliča v položaj, ko je moral napadati rumeno majico. V nasprotnem primeru bi se lahko v zadnji etapi le osredotočil na kolo Tadeja Pogačarja in pazil, da se mu zmagovalec Toura ne odpelje na vzponu - torej taktično precej bolj enostavna različica kot tisto, kar je moral Roglič prikazati v zadnji etapi dirke.
Razplet je bil za Jumbo Vismo genialen, dirko so končali s prvima dvema v skupnem seštevku, Vingegaard je lepo izkoristil darilo iz četrte etape in bil tudi v soboto kot senca Tadeja Pogačarja, na koncu je Jumbo Visma iz Baskije odnesla prav vse majice! Glede na razplet se zdi, da so povlekli genialno potezo, s katero so »vklenili« Tadeja Pogačarja v zadnji etapi, a je bilo tudi možnosti, da ostanejo praznih rok, precej.
Je Primož Roglič slavil zaradi ali navkljub taktiki Jumba Visme? Presodite sami, avtor članka pa bi si želel, da na dirki po Franciji takšne poteze ne bi bile del repertoarja športnih direktorjev nizozemske zasedbe …
Dame in gospodje - Mark Cavendish je nazaj!
Pred sezono je Deceuninck QuickStep Marku Cavendishu ponudil še eno, najbrž zadnjo priložnost v njegovi karieri. V belgijski zasedbi se raketa z otoka Mann počuti kot doma in na spomladanskih enodnevnih dirkah v Belgiji je Cavendish začel nizati predstave, s katerimi se je bližal najboljšim kolesarjem.
Drugi je bil na GP Jean-Pierre Monsere, drugi na uvodni etapi dirki Coppi e Bartali, po tretjem mestu Deceunincka na ekipnem kronometru pa je oblekel tudi majico vodilnega. Nadaljeval je s tretjim mestom na Scheldeprijsu, kjer sicer ni bil konkurenčen zmagovalcu Jasperju Philipsenu, a je težko šprintersko klasiko končal na zmagovalnem odru, kar se je še pred letom dni zdelo nemogoče.
Nato pa je prišla druga etapa dirke po Turčiji in prva zmaga Marka Cavendisha po letu 2018! Za kolesarja, ki je 30-krat dvignil roki v zrak na dirki po Franciji, je dirka po Turčiji le malo več kot dober trening, a po vsem, kar se je Cavendishu dogajalo v zadnjih sezonah, je ta zmaga vredna ogromno.
Cavendish tudi zaradi svoje v intervjujih večkrat agresivne in zajedljive podobe med navijači uživa mešan ugled, a prav nobenega dvoma ni, da je kolesarstvo z Markom Cavendishem v najboljši izvedbi boljši šport. Na še mnoge zmage, Mark!
Rubrika Hudičev jezik se na bicikel.com vrača naslednji torek, ko bodo za nami že prvi boji v Ardenih.