Od Tajvana prek Hrvaške, Italije in Belgije do Francije

V Franciji se je z devetkilometrskim prologom začela 67. dirka Pariz – Nica. Da se tudi letos ne šali je z najhitrejšim časom dokazal Alberto Contador, sicer zmagovalec te preizkušnje pred dvema letoma. V disciplini, ki sicer ni pisana njemu na kožo, je Španec opravil tudi z najbližjima zasledovalcema Wigginsom in Sanchezom. Naš edini predstavnik na dirki Simon Špilak je z 42 sekundami zaostanka zasedel 49. mesto. Francoska dirka se bo končala v nedeljo, zato se Contador še kako dobro zaveda, da je pred njim še dolga pot: »Rumena majica je sicer lepa in jo bomo tudi jutri branili, vendar je pomembno, da jo nosim naslednjo nedeljo.«

Na drugem koncu sveta je s prvo etapo na dirki Tour de Taiwan začel Aldo Ino Ilešič (Team Type 1). Na preizkušnji s 40 krogi po 2,2 kilometra je zasedel 11. mesto. »Dirka je bila zelo hitra in zato pisana meni na kožo, zato je ekipa zame naredila vlak. Vendar smo nekoliko zamudili premik v zaključku in smo ostali ukleščeni v skupini, tako da sem lahko samo gledal in spremljal, kaj bo,« je dejal Ilešič, ki je v zadnjih petstotih metrih sicer pridobil približno 20 mest, a s tem ni bil zadovoljen: »Želim zmagati, ker se odlično počutim. Vendar, če želimo, da bo naš vlak v prihodnje boljši, potem je treba kdaj sprejeti tudi take rezultate.«

Sprint večje skupine kolesarjev je zmagovalca določil tudi v Belgiji, na tridnevni dirki prve kategorije Driedaagse van West-Vlaanderen. Etapo je dobil Weyland (Quick Step), zmage v skupnem seštevku pa se je zmage veselil Nizozemec Johnny Hoogerland, sicer klubski kolega našega Boruta Božiča pri Vacansoleilu.

Povsem drugače se je godilo kolesarjem v Italiji, kjer je prvič  v tej sezoni nastopil Kristjan Koren. Novi član ekipe Bottoli Nordelettrica Ramonda se je izkazal z napadom na zadnjem vzponu izjemno težke,  170 km dolge dirke Trofeo Franco Balestra. Kolesarjem z vzponi ni bilo prizanešeno, za glavno selekcijo pa je poskrbel zadnji, petkilometrski klanec. Prav tam se je Koren skupaj s še tremi kolesarji odločil za napad. Vendar je kilometer pod vrhom vzpona ostal sam in v spustu proti cilju ga je skupina okrog 25 zasledovalcev ujela. »Dura, dura, rečejo taki dirki Italijani. Vendar sem zadovoljen, saj so noge za ta letni čas močne,« je povedal Koren in dodal: »2.5 kilometra, kjer so bila krožna križišča sem še enkrat napadel, vendar večje razlike nisem naredil.« Zmage se  je veselil zmagovalec dirke Coppa San Geo Davide Cimoali.

Družina Miholjević: Eden v begu, drugi na repu
Večina slovenskih predstavnikov je drugi dan zapored nastopala na Hrvaškem. O poteku teh dirk si lahko več preberete v naših prejšnjih prispevkih, zato se tu ne bomo preveč zadrževali. V soboto se je zmage po uspešnem pobegu veselil Massimo Demarin, sicer član Loborike. Drugo mesto je osvojil Marko Kump. Tudi naslednji dan je bila dirka izredno hitra, kar je potrdil tudi član Liquigasa Vladimir Miholjević, ki na dirki ni nastopil, ampak je zgolj treniral za tiste najtežje preizkušnje, ki ga čakajo v letošnji sezoni. Ker ni imel startne številke, se je vseskozi vozil v ozadju glavnine, predvsem za spremljevalnimi avtomobili.

Njegovemu bratu Hrvoju pa ni bilo do take vožnje. Po vrnitvi v kolesarsko karavano – tik pred prvimi dirkami je namreč zbolel – se je podal v beg in na koncu zasedel tretje mesto. V sprintu je bil po skoraj 140 kilometrih dirkanja najhitrejši Haavrdsholm pred Rusom Kolesnikovom. Italijan v dresu Adrie je po počeni zračnici zasedel četrto mesto. Najboljši Slovenec je bil eden najmlajših v kolesarski karavani Jan Tratnik, ki smo ga prav v reviji bicikel.com že predstavili. Idrijčan je bil najhitrejši med zasledovalci in je tako zasedel peto mesto, kar je lepa vzpodbuda pred etapno dirko na Hrvaškem, kjer bodo morali kolesarji Radenske nastopati brez poškodovanih Davida Tratnika in Andija Bajca.

(dč)