Tokratna rubrika Hudičev jezik je povsem v znamenju nastopov pod olimpijskimi krogi v Tokiu. V ospredju je seveda bronasta kolajna Tadeja Pogačarja, pa tudi kontroverzna ženska dirka, kros in prihajajoči kronometer.
Pogačarjev bron se sveti kot zlato
Tadej Pogačar je bil resda na stavnicah ob Wout van Aertu prvi favorit za zlato odličje na cestni dirki v Tokiu, a se je še enkrat več pokazalo, kako kaotična je lahko olimpijska preizkušnja. Da je na predzadnjem vzponu dneva na strmi Mikuni Pogačar lahko napadel, ima ogromno zaslug Jan Tratnik, ki je tokrat v slogu Tima Declerqa dolge kilometre sam narekoval tempo na čelu glavnine in do odločilnih trenutkov nevtraliziral pobeg. Res izjemna predstava, za katero si Tratnik zasluži velike pohvale.
Nato je sledil šov Pogačarja, ki smo ga pričakovali. Na najtežjih odsekih vzpona na prelaz Mikuni je napadel, a je bilo vidno, da mu manjka nekaj odstotkov do tistih najbolj dominantnih predstav s Toura. Pobeg z Brandonom McNultyjem in Michaelom Woodsom je sicer obetal, a je bil žal kratkega roka trajanja in ko so trojico ujeli, se je dirka začela znova.
Van Aert in v manjši meri tudi Pogačar sta bila nenehno pod pritiskom tekmecev, Bradley Wiggins je dirkanje »skok na skok« v zadnjih 20 kilometrih primerjal z dirkanjem mladincev in ni se zmotil v svoji oceni. Vsi so se želeli znebiti predvsem van Aerta, Pogačar je bil večkrat v napadih, a se mu tokrat računica ni izšla. Toliko bolje je svoje naboje porazporedil Richard Carapaz, ki je napadel le enkrat, a ujel pravo kombinacijo z McNultyjem in se zasluženo veselil olimpijskega zlata.
Glede na to, kako utrujeno je Pogačar v visoki vročini in vlagi deloval v zadnjih 10 kilometrih, je bilo njegovo na koncu tretje mesto, drugo v šprintu, pravi mali čudež. Po prvem razočaranju, da mu je van Aert speljal srebro za centimeter ali dva, je sledilo upravičeno navušenje – kolajna je kolajna in zdaj so tudi slovenske olimpijske kolesarske sanje postale realnost.
Kar se je še včeraj zdelo nemogoče, s Tadejem Pogačarjem postaja dosegljivo. Res živimo v izjemnem času.
Najprej taktični kolaps ženske reprezentance …
Razočaranje ob tem, da nizozemska ženska kolesarska reprezentanca na cestni dirki ne osvoji zlatega odličja, bi lahko primerjali z morebitnim neuspehom ameriške košarkarske reprezentance, tako dominantne so kolesarke v oranžnih dresih.
Pa vendar jih je presenetila 30-letna kolesarka, ki se za povrh s kolesarstvom sploh ne ukvarja poklicno. Kako so Nizozemke spregledale Anno Kiesenhofer v ospredju, še zdaj ostaja uganka. Kljub štirim izjemnim posameznicam – Marianne Vos, Anno van der Breggen, Demi Vollering in Annemiek van Vleuten – so se morale zadovoljiti s srebrom najbolj izkušene van Vleutnove, ki je tako bogato kariero kronala s prvim olimpijskim odličjem, a ne takšnega leska, kot si ga je želela.
V svojem blogu je kasneje pojasnila, da so dobili le informacijo, da je v ospredju Anna Plichta in ko so jo ujeli, je bil po mnenju Nizozemk odprt boj za zlato. V zadnjih 5 kilometrih se je van Vleutnova odpeljala, takrat pa je Marianne Vos dobila informacijo, da je v ospredju še Avstrijka – v vsakem primeru prepozno, dobre minute prednosti v petih kilometrih ne bi uspele nadoknaditi niti izjemne Nizozemke.
Slavje Annemiek van Vleuten - za srebro, ne zlato ...
Taktični lapsus je zagotovo posledica dirkanja brez radijskih zvez, a bi tudi s pomočjo izjemno številčnega osebja ob cesti Nizozemke morale vedeti, da se jim je zlato odpeljalo. Skoraj neverjetno se zdi, da se kaj takšnega lahko pripeti tudi oranjam …
… nato pa še bizarna napaka van der Poela
Najprej omenimo izjemno predstavo Toma Pidcocka, ki je povsem zasluženo prišel do sicer nepričakovanega naslova olimpijskega prvaka v krosu. Britanec je šele na zadnji dirki pred OI sploh izpolnil kvoto za nastop v Tokiu, vmes na treningu po trku z avtomobilom še zlomil ključnico, včeraj pa je na tehnično zahtevni progi v Tokiu prevladoval in zasluženo osvojil zlato.
Mi se bomo osredotočili na prvega favorita za zlato Mathieuja van der Poela, ki je po bizarni napaki ostal brez olimpijskega odličja na dirki, ki je bila glavni cilj letošnje sezone in celotnega štiriletnega obdobja. Van der Poel si je res želel olimpijskega zlata v krosu, kot je pozneje dejal, bi progo lahko prevozil v spanju, spregledal pa je pomemben detajl.
Na ogledu proge so imeli kolesarji s previsa nameščeno rampo, po kateri so se lahko zapeljali, da jim ne bi bilo že na ogledu potrebno opraviti s sicer tehnično ne preveč zahtevnim skokom, kjer je bil tudi pristanek enostaven. Van der Poel očitno ni vedel, da na dirki rampe ne bo, v prvem krogu je počasi pripeljal na skok in se želel spustiti, ko mu je za previsom zmanjkalo tal pod nogami in čez krmilo je poletel naprej, z njim pa so odletele tudi njegove olimpijske sanje.
Velika škoda za van der Poela in če se navežemo na prejšnji odstavek – skoraj neverjetno je, da se takšne napake dogajajo tako veliki reprezentanci, kot je Nizozemska …
Rogliča čaka popravni izpit
Na cesti se bodo jutri med 7. in 11. uro podeljevala še odličja v vožnji na čas, kjer v širši krog favoritov sodi tudi Primož Roglič. Glede na predstavo na cestni dirki možnosti niso prav velike, morda pa je nekaj dodatnih dni odmora Rogliču koristilo in bo na kronometru lahko popravil vtis. Če bi se iz Tokia vrnil z odličjem, bi bili razočaranji s Toura in cestne dirke vsaj nekoliko manjši …
Kolesarje čakata dva kroga po 22 kilometrov z več kot 400 metri vzpona. Ravnine praktično ni, zato bodo specialisti za vožnjo na čas težko razvili velike hitrosti, s katerimi premagujejo tekmece. Prvi favorit na stavnicah je tako Wout van Aert, za njim pa svetovni prvak Filippo Ganna, zagotovo najboljši kronometrist zadnjih dveh sezon, a mu zelo težka trasa vožnje na čas ne gre najbolj na roko.
Rogliču so v preteklosti takšni kronometri že znali ustrezati, v ospredju pa pričakujemo vsaj še Remca Evenepoela, Rohana Dennisa, Toma Dumoulina, Stefana Kunga, Kasperja Asgreena, Remija Cavagno … Krog favoritov za naslednika Fabiana Cancellare na olimpijskem prestolu je zelo širok.
Rubrika Hudičev jezik bo spet z vami čez 14 dni, ko bodo olimpijske igre končane, pozornost kolesarskega sveta pa bo usmerjena proti Poljski in počasi tudi že proti Vuelti.