V minulem tednu dni je bila v ospredju predvsem dirka po Dofineji, v naslednjih dneh bosta na očeh javnosti dirki po Sloveniji in Švici. Jasno je, da bo imel Tadej Pogačar v celotnem ustroju Ineosa na Touru izjemnega nasprotnika.
V tokratnem Hudičevem jeziku govorimo o nadaljevanju vrhunske pomladi Ineosa, o Richieju Portu, ki je pregnal demone iz Dofineje in o Tadeju Pogačarju, ki bo na domačih tleh nabiral samozavest pred glavnim ciljem sezone.
Richie Porte vendarle stopil na najvišjo stopničko v Dofineji
Dvakrat je Richie Porte že končal dirko po Dofineji na drugem mestu v skupnem seštevku, obakrat je bil glavni favorit za skupno zmago še na začetku zadnje etape, a so bili tekmeci neusmiljeni. Tokrat Porte ni bil v prvi vrsti favoritov na glavni pripravljalni dirki za Tour, kapetan Ineosa naj bi bil vsaj na papirju Geraint Thomas.
A se je G tokrat z veseljem podredil starejšemu ekipnemu kolegu, ki je v zadnji etapi tudi s pomočjo rojakov Bena O’Connorja in Jacka Haiga zaustavil vse napade Alekseja Lutsenka in končno stopil na vrh. »Počutim se, kot da bi dobil dirko po Franciji, ta zmaga mi pomeni res veliko, saj sem imel v minulih sezonah tukaj ogromno smole, čeprav sem bil vedno blizu. Ne delam si utvar in kljub tej zmagi bom z veseljem pomagal kolegom na Touru,« je v nedeljo na cilju razlagal Porte.
Po povratku k Ineosu je Avstralec dobil krila in doživlja svojo drugo kolesarsko pomlad. Lani je delal družbo na zmagovalnem odru Toura slovenskima šampionoma, letos pa izvrstno kombinira vlogo pomočnika v Ineosu s priložnostmi, ki se kljub zvezdniški zasedbi pokažejo.
Če si dovolj dober, seveda, kar Porte v letošnji sezoni zagotovo je. Resda na Touru ni predviden kot kapetan Ineosa, a na cesti se lahko zgodi marsikaj. Imeti zmagovalca dirke po Dofineji v ekipi šele kot plan B ali celo C pa je razkošje, ki si ga lahko privoščijo le v britanskem supermoštvu.
Thomas kljub padcu z dobro popotnico na Tour
Ostajamo v vrstah Ineosa, pri njihovem kapetanu za dirko po Franciji, vsaj na papirju. Geraint Thomas ima za seboj zelo dobro pomlad, v kateri je počasi vzdigoval svojo formo, pred dolgimi višinskimi pripravami je dobil dirko po Romandiji, že v Dofineji pa ni izgledalo, kot da bi mu manjkalo tekmovalnega ritma.
Thomas je eden tistih kolesarjev, ki so svoje telo zmožni prignati do skrajnega roba, lahko trpi kot le redki kolesarji v pelotonu, hkrati pa ostaja prizemljen in izjemno tovariški, zaradi česar je eden bolj priljubljenih kolesarjev v pelotonu. A ima tudi neverjetno smolo, kar se je še enkrat več pokazalo v zadnji etapi kriterija Dauphine, ko je na spustu z Joux Plana precenil zavoj, vzelo mu je obe kolesi in »pridelal« si je nekaj grdih odrgnin.
Na srečo poškodbe niso bile hujše narave in Thomas bo do Toura zagotovo povsem nared, da se poda v boj za svojo drugo skupno zmago. Ob sebi bo imel Taa Geoghegan Harta, Richarda Carapaza, ki trenutno zelo dobro dirka v Švici, in Richieja Porta.
Še več, imel bo izjemno zaledje ekipe Ineosa, tudi Marka Džala, svojega maserja, ki mu brezpogojno zaupa. Imel bo izkušnje in željo, da izkoristi svojo bržkone zadnjo priložnost v kapetanski vlogi na rumeni pentlji.
Bo to dovolj, da s prestola izrine Tadeja Pogačarja?
Mark Padun!
Za ekipo Bahrain Victoriousa je izjemna prva polovica sezone, v kateri zmage nizajo kot po tekočem traku. Na Giru so blesteli s tremi etapnimi zmagami in drugim mestom Damiana Carusa, na dirki po Dofineji se je njihov niz nadaljeval.
Dve drugi mesti je Sonny Colbrelli v tretji etapi vendarle uspel pretopiti v zmago, domov je odnesel tudi zeleno majico najboljšega šprinterja. Ko so prišli na vrsto vzponi, je zelo nepričakovano zablestel Mark Padun. 24-letni Ukrajinec je v soboto dosegel svojo prvo zmago v svetovni seriji. In to ne iz pobega, napadel je iz skupine favoritov in se vseh dokaj zlahka tudi otresel!
Da ni šlo le za preblisk, je dokazal še v zadnji etapi, ko je šel v beg, osvojil majico za najboljšega na gorskih ciljih in še enkrat več zdržal do ciljne črte za sanjski vikend, zagotovo najboljši v njegovi dosedanji karieri. Upravičeno se lahko vprašamo, od kod se je Padun vzel, pa čeprav že nekaj sezon dirka solidno in je bil nekajkrat blizu uspehom. Zmaga iz ubežne skupine niti ne bi bila tako presenetljiva, v kraljevski etapi odčitati lekcijo favoritom … Impresivno, ni kaj.
Pogačar z močno zasedbo po zeleno majico
Nobenega dvoma ni, kdo je prvi favorit za skupno zmago na letošnji dirki po Sloveniji. V središču pozornosti bo Tadej Pogačar, ki se po dolgih pripravah v Sestrieru vrača na dirke, v Sloveniji pa jasno cilja na zeleno majico, ki bi dopolnila paket dveh belih za najboljšega mladega kolesarja na dirki.
Pogačar bo imel ob sebi branilca naslova iz sezone 2019 Diega Ulissija, Rafala Majko in Jana Polanca. Tri izjemno dobre hribolazce, ki bi morali prvemu favoritu za ponovitev zmage na dirki po Franciji nuditi dovolj podpore, da bo v soboto na Sveti Gori nad Novo Gorico prvi prečkal ciljno črto in dokončal delo.
Konkurenca tokrat vsaj na papirju ni (pre)huda, preostale tri ekipe svetovne serije so se osredotočile na lov za etapne zmage in šprinte, nekaj uveljavljenih imen pa je že v jeseni svoje kariere (Kangert, Kreuziger, …).
Pot do zmage je odprta, a Pogačarju zagotovo ne bo lahko, zato se lahko veselimo bojev, ki jih bodo kolesarji uprizarjali na slovenskih cestah od srede do nedelje.
Hudičev jezik bo spet z vami prihodnji torek, ko bosta za nami že slovenska in švicarska pentlja, pred nami pa boji za naslove državnih prvakov.