Poslovil se je Franc Hvasti, starosta slovenskega kolesarstva

Nepopustljiv zagovornik multidisciplinarnega pristopa, so poznavalci kolesarskega športa enotnega mnenja, da je Hvasti eden ključnih členov sodobnega slovenskega tekmovalnega kolesarstva.

Častni občan Mestne občine Kranj je kariero vrhunskega športnika je pričel leta 1957 kot mladinec v vrstah KK Mladost v Kranju, postal leta 1963 mladinski prvak Slovenije, bil osem let član jugoslovanske državne reprezentance in leta 1968 postal članski državni prvak Jugoslavije. Bil je trikratni zmagovalec dirke za Veliko nagrado Kranja (1968, 1971 in 1973) in zmagovalec številnih etap na dirkah po Jugoslaviji, Hrvaški, Sloveniji in Srbiji. Nastopal je na največjih amaterskih cestnih dirkah po Evropi, kot sta Tour de l'Avenir in Dirka miru, ter leta 1971 na svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji, kjer je osvojil drugo mesto.

Od leta 1972 je bil Kolesarski klub Sava Kranj pod njegovim trenerskim vodstvom petnajst let najboljši jugoslovanski kolesarski kolektiv z osvojenimi naslovi državnih prvakov v vseh kategorijah. Tudi kot trener državne reprezentance je – z večinoma slovenskimi kolesarji – zmagoval na Balkanskem prvenstvu, dirkah v Jugoslaviji, Avstriji in drugod. Njegove selekcije so dosegale najvidnejše uvrstitve celo na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah in Mediteranskih igrah.

Z neposrednim organiziranjem ali vodenjem je sodeloval pri vseh vrhunskih kolesarskih prireditvah – od nekoč odmevne Dirke po Jugoslaviji in Balkanskega prvenstva 1980, do etape Dirke po Italiji leta 1994, enainštiridesetih Dirk za veliko nagrado Kranja in drugih.

Bloudkovo plaketo za tekmovalne in trenerske dosežke v kolesarstvu je prejel leta 1983. Borut Pahor ga je 2022 odlikoval tudi z državnim odlikovanjem red za zasluge.

Zaradi vrhunskih rezultatov, ki jih je kasneje dosegel kot tekmovalec, trenersko-pedagoški delavec, vselej pripravljen svoje znanje in izkušnje posredovati bodočim strokovnim delavcem v športu in nepopustljiv zagovornik multidisciplinarnega pristopa, so poznavalci kolesarskega športa enotnega mnenja, da je Hvasti eden ključnih členov sodobnega slovenskega tekmovalnega kolesarstva. Zgodbe v knjigi Dve uri resnice je zbral in zapisal dolgoletni kolumnist revije Bicikel Miroslav Braco Cvjetičanin in mu tako pomagal predstaviti več desetletij, ozadij in dogodkov, ki so za vedno zaznamovali kolesarstvo.

Ob izidu knjige so o Hvastiju dejali:

"Hvasti je bil naš učitelj kolesarstva in delivec splošnih življenjskih resnic. Uvedel je interdisciplinarni pristop, korenito spremenil metodologijo treniranja ter sistematiziral in profesionaliziral delo v klubih in reprezentanci. Poleg tega je vrsto let celim generacijam zagotavljal materialne pogoje za resno delo na vseh ravneh. Mnogim od nas je tako ali drugače pomagal in odprl vrata v svet poklicnega športa, za kar smo mu hvaležni," je dejal še en legendarni slovenski kolesar in strokovni sodelavec RTV Slovenije Martin Hvastija.

Športni direktor, Gorazd Štangelj: “Kar nekaj njegovih zgodb poznam tudi osebno. Hvasti je nedvomno pustil ogromen pečat v jugoslovanskem in slovenskem kolesarstvu in dobro je, da današnji in prihodnji kolesarski rodovi vedo, kdo so bili ljudje, ki so postavljali temelje tega športa pri nas.

Športni novinar Televizije Slovenija Tomaž Kovšca se spominja Večera zvezd (2014), ko je Kolesarska zveza Slovenije Hvastiju podelila nagrado za življenjsko delo: “Z izborom se ne bi mogel bolj strinjati. Pravi izbor je potrdil dolg aplavz prisotnih, tudi tistih, ki se niso vedno strinjali z njegovimi idejami. Brez ljudi, kot je Franc Hvasti, kolesarstvo v Sloveniji ne bi bilo to, kar je. Z njim sem začel sodelovati ob njegovi vrnitvi iz Avstrije na čelo kranjskega kluba. Še posebej intenzivno je bilo to sodelovanje v času obiska italijanskega Gira v Kranju leta 1994. Tu so še številne kranjske dirke in drugi kolesarski dogodki. Vedno dostopen, iskren in z obema nogama na tleh. Tudi vizionar in odprt za novosti, za razvoj.

Profesionalen kolesar, ki je kolesarsko kariero začel v klubu Sava Kranj, Matej Mohorič je knjigo prebral "v enem dihu”. Zgodbe je doživel kot okno v preteklost kolesarskega športa v Kranju, Sloveniji in Jugoslaviji. Sam je odrasel v drugačnem sistemu, kolesarstvo je danes seveda v drugi dimenziji: “Zame je večina zgodb v knjigi nepredstavljivih, sam nisem nikoli izkusil česa podobnega,” je prepričan Mohorič. Osupnila ga je celodnevna avantura v Hvastijevi mladosti, ko je v enem samem dnevu prekolesaril vse od Kranja do dirke v Ajdovščini, pa potem naprej v Ljubljano, kjer je nastopil še na eni dirki, in zvečer nazaj proti domačemu Bregu pri Kranju. Jedel in pil je klobase in čaj na dirkah, če je imel kaj denarja, si je kupil še kos kruha.«

Arhiv - Intervju 2013:

CESTNO

03.11.2013

Franc Hvasti: Lahko nadziram in bremzam, ne morem pa več goniti

0