Potovanje in dirkanje: Od Kranja do Azije

Spet v Aziji
Matej Drinovec nam je v preteklosti že rakrival ozadje dirkanja in popotovanja predvsem po azijskih državah. Potem se je vrnil v Slovenijo, a zdaj je tudi spet odšel v Azijo. Zato smo ga prosili, če nam razkrije kaj več o dogajanju na dirkah, ki so tako zelo drugačne, kot smo jih vajeni v Evropi.

Potem, ko je moral zaradi tehničnih težav odstopiti na dirki za VN Kranja, je odšel v Indonezijo, kjer je nastopal za avstralsko ekipo Nex Velofi. Vodilne pri tej ekipi je spoznal eno leto prej v Maleziji: “Dirka je potekala na treh otokih, na prvih dveh so bile po tri etape, na zadnjem pa štiri.” Končno je spet stopil v stik s kolesarstvom v Aziji, saj se je zdaj tja vrnil prvič po pandemiji:

“Po pandemiji, ki je za nekaj časa ustavila ves svet, se tukaj kaj veliko ni spremenilo. Morda je le kakšna UCI dirka manj. To pa ne pomeni, da je organizacija in kakovost dirk na nižji ravni, Je kvečjemu obratno. Tu se že od nekdaj odvija vse, kot se v Evropi morda le na največjih dirkah. Od predstavitve ekip, karavane, TV prenosa do številnih navijačev. Prav tako pa imajo vse dirke nagradni sklad, o katerem lahko v Evropi na kontinentalni ravni lahko le sanjaš.” Tu pa je še povzetek dirkanja: “Sama dirka je bila za to raven zelo zahtevna, saj je imela ogromno klancev, pa tudi etape so bile dolge med 140 in 208 kilometrov.”

Od drugega mesta do rumene majice
Prva etapa naj bi bila po mnenju organizatorja celo predolga, zato smo prvih 50 kilometrov naredili počasi, v zaprti vožnji. To je pomenilo, da smo že prvi dan na kolesu preživeli šest ur. Etapo sem končal na drugem mestu,že naslednji dan pa sem prišel do rumene majice. V tretji etapi sem na žalost storil napako in pristal na šestem mestu v skupni razvrstitvi. Sledil je nočni transfer s trajektom in prost dan, ki smo ga preživeli na plaži. V naslednjih treh etapah se v skupnem seštevku ni kaj veliko spremenilo.

Zadnji otok, zmaga in defekt
Spet na trajekt in odhod na zadnji otok. Bil sem odločen, da pridem nazaj med prve tri v skupnem seštevku in začelo se je super. Sicer sem sprva dobil etapo, a so se kasneje organizatorji odločili, da je bil krog prenevaren in zaostankov v boju za skupni seštevek niso upoštevali. Naslednji dan sem ob najslabšem možnem trenutku dobil defekt in izgubil še nekaj časa. V deveti etapi sva z moštvenim kolegom napadla na prvem spustu, naredila se je skupina okrog desetih kolesarjev.

Bil je res zahteven dan, najdaljši vzpon je bil dolg kar 32 kilometrov, meni pa je uspelo osvojiti tretje mesto v etapi. Zahtevna je bila tudi zadnja etapa. Selekcija se je sicer naredila ze na prvi klanec, a je večina priključek ujela nazaj. Po zaključnem klancu in spustu nas je v prvi skupini ostalo pet in res ene vem, kako je zasledovalcem uspelo priključiti. Na koncu sem v sprintu 15 kolesarjev zasedel peto mesto. Dirko sem končal na skupnem šestem mestu in na tretjem na gorskih ciljih.

Naslednji je Langkawi
Če pogledam za nazaj bi lahko rekel,da dirko zapuščam z mešanimi občutki, saj bi zagotovo lahko iztržil še kaj več. A, daleč od tega, da bi bil zato razočaran. Podpisal sem namreč pogodbo s kontinentalni ekipo 7-11 s Filipinov, tako da ta članek nastaja že na naslednjem otoku. Sem na Langkawiju, kjer se bo začela dirka po Langkawiju.