Primož Roglič: 50 odtenkov rožnate

Nizozemska v rožnatem
»50 odtenkov rožnate. « Tako je naslovil svoj nov prispevek. Naslov pa marsikaj pove, kajne? »Mogoče se med preteklimi dnevi najde tudi kakšen bolj primeren dan za zapis, pa dobro, malo se mi lahko oprosti, ker sem na poti že vsaj mesec dni, pa še skoraj toliko bom, « je začel svoj zapis Roglič.

In tako najbrž razveselil mnoge. Kljub poškodbam, ki jih je staknil v nedeljskem padcu bo očitno nadaljeval Giro. A najprej o zahtevnih pripravah: »Iz višinskih priprav na Tenerifih smo odleteli na Tour de Yorkshire po 'brzino ' za Giro. Sicer sta nas v Angliji pričakala sneg in mraz, a se je za mojo ekipo končalo dobro. Z zmago in drugim mestom. Potem smo se samo prestavili na Nizozemsko, ki nas je pričakala v rožnatem, « je Roglič nadaljeval v svojem blogu.

"Ljudi toliko, da se komaj zdrenjam proti startu "
Bližala se je njegova prva tritedenska etapna dirka: »V sredo dopinška kontrola za vse, v četrtek predstavitev ekip pred noro množico ljudi. Z vsemi efekti iz gledališča, napetost se je stopnjevala kot se spodobi. « In vsekakor je napetost dosegla vrhunec v petek, ko se je končno začela 99. dirka po Italiji. Za Rogliča pa prva:

»Petek, začnem svoj prvi Grand Tour, enega izmed veličastnih treh ob 16:09, si mislim, ko pripenjam številko na dres. Pred velodromom je že na ogledu proge vzdušje pravo. 'Folk ' se v roza majicah slika z repliko pokala, ljudi pred našim avtobusom je toliko, da se komaj zdrenjam proti startu. Ljudje 'grilajo ' v mehki zeleni travici pred big screenom. Piva je na štantih zmanjkalo že nekja časa nazaj. Jaz bi tudi, si mislim. «

"Majica ne paše h barvi oči "
A vendarle je zdaj to nemogoče. Primoža Rogliča je čakal začetek naporne dirka. A kakšen začetek je to bil! »Namesto da bi jedel pečene hrenovke, stojim na roza rampi v Omniumu. Piskanje naznanja uro resnice. Zdaj pa bo. Vseskozi sem razmišljal samo o tem, da moram počasi skozi ovinke. Napotkov iz avta za mano pa večino časa nisem slišal. Vzdušje je bilo namreč peklensko. «

Odlična forma, vzdušje, pa očitno neverjeten talent. Vse to ga je popeljalo do neverjetnega drugega mesta: »Zlagal bi se, če bi rekel, da nisem presenetil tudi samega sebe. Preostanek zgodbe je poznan, stotinka je zelo malo, a vendar je bil Tom v roza. Pa saj, če sem iskren, ne vem niti če mi ta barva paše k očem :)« In zelo dobro se je vozil tudi v sobotni in nedeljski etapi.

Prekrit z ledom
Vse do dobrih 10 kilometrov pred ciljem, ko je padel in potem do cilja izgubil več kot sedem minut in pol: »Danes pa padec pred mano, jaz pa čez balanco v robnik. Sprva nisem mogel niti dihati, potolčen sem po celem telesu. Bil sem že slabše, bil sem pa tudi že veliko bolje. Eden od sotekmovalcev me je počakal, da sva se skupaj privlekla do cilja, drugače ne vem, kako bi končal. Pravijo, da je zares poražen tisti, ki se ni nikoli boril, zato ostajam optimističen glede svojih nastopov. Čeprav je bila pot do cilja kot desetkilometrski križev pot. «

Zdaj ga čaka regeneracija, predvsem pa se morajo rane kaj hitro zaceliti: »Ko to tipkam, sem prekrit z ledom, ki mi blaži bolečine. Spanja danes ne bo, to je 'fiks '. Razmišljam, pri tem športu si velikokrat poražen in na tleh (dobesedno), a kitajski pregovor pravi, da je veličina ravno v tem, da se vedno pobereš, in ne, da nikoli ne padeš. Ah,  Grande Giro. En dan si skoraj 'maglia rosa ', drug dan trdno pristaneš na tleh. «