Prvi spomenik navdušil vsaj z razpletom, nad tretjim se spet zbirajo oblaki

Prvi spomenik navdušil vsaj z razpletom, nad tretjim se spet zbirajo oblaki
23.03.2021 AVTOR: Nejc Grilc, foto: Bahrain Victorious, Sirotti

Spomladanski del sezone je v znamenju enodnevnih klasik in čeprav Milano - Sanremo do Poggia ni ponudil prav veliko, je bila dirka napeta vsaj v zaključku. Koronavirus pa spet resno ogroža izvedbo Pariz - Roubaixa.

Po dveh za Slovence izjemnih etapnih dirkah je karavana nekoliko lažje zadihala in se pripravila na sobotni prvi spomenik sezone od Milana do Sanrema, ki pa ni prinesel prav veliko novega, razen presenetljivega slavja Jasperja Stuyvena.

Matej Mohorič je dirkal dobro, a bo moral na svojo priložnost počakati vsaj do naslednjega leta, podobno kot slovenski kolesarji v Izoli, najbrž pa svoje priložnosti tudi letos ne bodo dočakali specialisti za tlakovce »severnega pekla«, kjer je koronavirus spet v razmahu.

V rubriki Hudičev jezik smo zbrali štiri dogodke, ki so zaznamovali minuli teden v kolesarskem svetu.

La Primavera - namesto frontalnega spopada taktični boj

Za Milano - Sanremo velja, da je klasika, ki jo je najlažje končati, a najtežje zmagati in tudi letos se je v zaključku na obali Ligurije to potrdilo. Potihem smo pričakovali, da se bo letos akcija začela vsaj na vzponu na Cippreso, saj je bil v pelotonu tudi napadalni Mathieu van der Poel, a so favoriti hranili smodnik na suhem do zaključka.

Za neznanko, ki je v tej enačbi nismo pričakovali, so se izkazali kolesarji Ineosa, ki so prevzeli nadzor nad dirko in narekovali ritem od Cipprese do polovice Poggia. Njihova taktika je bila zanimiva predvsem iz vidika, da Ineos v svojih vrstah ni imel vrhunskega šprinterja, silovit, a enakomeren ritem Filippa Ganne na Poggiu pa je šel na roko predvsem hitrim kolesarjem, ki se ne spopadajo dobro s spremembami ritma.

V italijanskih medijih so se spraševali, zakaj Ineos ni hranil Ganne za napad v zaključku, saj v njem vidijo naslednika Fabiana Cancellare, a jim je Italijan odgovoril, da je bil v minulem tednu bolan in bi bil v zaključku v vsakem primeru prekratek. Glede na to, kako je odpeljal Poggio, morda temu vendarle ne bi bilo tako …

Kljub vsemu je do dna spusta skupaj prišla skupina 12 kolesarjev, v kateri so bili vsi favoriti za končno zmago, zato o presenetljivem razpletu ne bi mogli govoriti, če ne bi vmes posegel Jasper Stuyven. Belgijec je izkoristil trenutek, ko so se favoriti pogledali med seboj, pustili so mu 100 metrov naskoka, kar se je na koncu izkazalo dovolj, da je Stuyven prišel v cilj tik pred šprinterji iz zasledovalne skupine za največjo zmago svoje kariere.

»Počutil sem se dobro, mi je bilo pa jasno, da v šprintu nimam nobene možnosti za zmago. Morda bi se lahko uvrstil okrog petega mesta, a če obstaja vsaj 10 odstotkov možnosti, da zmagam, potem se izplača poizkusiti,« je razloge za napad orisal Stuyven. Za borbenost mu lahko le zaploskamo.

Mohorič spet blizu, a hkrati daleč od zmage

Prvi spomenik sezone je Mateju Mohoriču pisan na kožo. V prvih 270 kilometrih je pomembno le, da kolesar ostane na varnem v pelotonu in porabi čim manj energije, v tem je Mohorič izvrsten. Nato se je že na Cippresi postavil v zavetrje Juliana Alaphilippa in Wouta van Aerta in tudi v prerivanju na ravnini ohranil svoj položaj v zavetrju.

Tempo Ganne zanj ni bil prehud, zmanjkala pa mu je pika na i v nogah, s katero bi imel odgovor na napad Juliana Alaphilippa in bi s prvo skupino prišel do vrha Poggia. Vratolomni spusti so prav tako njegova specialiteta in v zaključku bi lahko poizkusil z napadom, kot je to uspelo Jasperju Stuyvenu.

Tako pa je moral Mohorič porabiti ogromno moči, da je ujel prvo skupino, kar mu je uspelo tik pred zadnjim kilometrom dirke, zato mu je v šprintu zmanjkalo moči za kaj več kot 11. mesto na Milanu - Sanremu. Po 5. in 10. mestu je bil Mohorič zdaj še 11, nedvomno lepa uvrstitev, a tokrat ni bil zares v igri za zmagovalni oder. Je pa še enkrat več dokazal, da ko bo dodal še zadnjih nekaj koščkov sestavljanke, bo na Vii Roma v Sanremu nevaren tudi za zmago.

V Istri padci, borbeni Slovenci in nova zmaga Italijanov

Italijanski kolesarji v letošnji pomladi blestijo na dirkah na Hrvaškem in minulo nedeljo tudi v Izoli, kjer je Marco Maestri dobil 7. VN Slovenske Istre. Dirko je zaznamovala burja, ki je poskrbela za kar nekaj padcev, teh na začetku letošnje sezone v Istri res ne manjka, tokrat se je že v prvem delu glavnina razbila na dva dela.

Žiga Jerman je svojo prvo dirko v dresu Androni Giocatollija obeležil z drznim samostojnim pobegom, Kristjan Hočevar je pobiral točke na gorskih ciljih, najbližje zmagi pa je bil David Per, ki je bežal v zaključnih krogih, a mu je zmanjkal dober kilometer, da bi nasledil Marka Kumpa in zmagal v Izoli.

Na koncu je bil najboljši Slovenec Tilen Finkšt, ki je kljub padcu med dirko uspel priti do 9. mesta v skupinskem šprintu, kjer je bilo zelo težko pridobivati položaje, saj je veter pihal v hrbet in so bile hitrosti visoke. Če potegnemo črto, je za Slovenci dobra in borbena dirka, tokrat brez rezultatskih presežkov, za katere pa bo čas že naslednjo nedeljo na Dolenjskem na VN Adrie Mobil.

Koronski oblaki se spet zbirajo nad Roubaixom

V severni Franciji, natančneje v departmaju Hauts-de-France, po katerem poteka »severni pekel« od Pariza do Roubaixa, se spet hitro povečuje število primerov novega koronavirusa in Francozi so na poti k novemu zaprtju države.

Lani je bil Pariz - Roubaix najbolj slovita »žrtev« pandemije, dirke niso uspeli izvesti niti v poletnem terminu, zdaj pa kaže, da bo v vodo padla tudi letos. Novice sicer še niso uradne, a iz regije prihajajo poročila, da naj lokalne oblasti ne bi bile zmožne zagotoviti, da bo dirka res potekala brez gledalcev in bi tako spoštovali vse preventivne ukrepe, zato obstaja veliko možnosti, da bo Pariz - Roubaix še enkrat več padel v vodo.

»Dal vam bom odgovor, ko bo čas za to, do takrat pa lahko sami sklepate, v katero smer se nagibamo. Lahko rečem le, da se nebo zdaj zdi precej manj modro,« je francoskim novinarjem na vprašanje, če bomo letos spremljali severni pekel, odgovoril Michel Lalande, prefekt regije Hauts-de-France.

Kakšna bo usoda tlakovanih klasik, bodo pokazali naslednji tedni. Iz Belgije zaenkrat še ne poročajo o morebitnih odpovedih, so pa že na začetku sezone odločili, da na nobeni od njihovih klasik letos gledalcev ne bo.

Kako se bo situacija razvijala naprej, pa preberite naslednji torek, ko bo rubrika Hudičev jezik spet z vami na strani bicikel.com.



Značke: Hudičev jezik
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ