Prvi vtisi: Specialized Venge 2019

Glede na odzive tekmovalcev in javnosti ni presenetljivo, da so inženirji pravzaprav stopili korak nazaj – a kljub temu ustvarili lažje in bolj vodljivo kolo z manj zapletenimi tehnološkimi rešitvami. Kljub bolj konservativni obliki okvirja in drugih komponent pa je novi Venge tudi bolj aerodinamičen.

Zakaj novi Venge?

Pri prvi generaciji Vengea so sklepali kompromise med aerodinamiko, nizko težo, togostjo in vodljivostjo. Naslednika je Specialized že razvil v lastnem vetrovniku Win Tunnel, ki jim je omogočil skoraj neomejeno testiranje. Futuristično oblikovanega in brezkompromisno aerodinamičnega Vengea ViAS pa niso najbolje sprejeli tekmovalci, ki zahtevajo odlično vodljivost, poleg tega pa morajo pred zaključnim sprintom večinoma prevoziti tudi kak vzpon.

Javna skrivnost je bila, da se je kolo sicer odlično obneslo na povsem ravninskih dirkah, če je bil vmes kak vzpon, pa so se tekmovalci raje odločili za Tarmaca. To je na predstavitvi v Innsbrucku priznal tudi Chris Yu, strokovnjak za aerodinamiko in vodja oddelka za integrirane tehnologije pri Specializedu.

Rezultat računalniških analiz

Pri razvoju tretje generacije Vengea so zato spet iskali kompromis med aerodinamiko, vodljivostjo in težo. Vse navedene spremenljivke so za različne oblike cevi analizirali z računalniškim orodjem Free Shape Optimization in šele na podlagi teh podatkov z modeli vstopili v vetrovnik. Rezultat je kolo, ki je bolj aerodinamično kot Venge ViAS in lažje kot Tarmac prejšnje generacije (SL5).

V primerjavi z Venge ViAS je novi Venge na 40-kilometrski razdalji še osem sekund hitrejši, ob vetru s strani pa naj bi bila razlika še večja. Tudi za rekreativne kolesarje so še bolj simpatični – in predvsem lažje merljivi – podatki o prihranku pri teži.

Novi okvir je kar 20 odstotkov lažji od predhodnika, vilice so lažje za 6 odstotkov, petino teže so prihranili pri povsem prenovljenih krmilu in sedežni opori, 13 odstotkov pri sedežni opori in skoraj tretjino pri ostalih malih delih. S-Works Venge Disc z opremo Dura-Ace in s 64-milimetrskimi obročniki tako tehta le 7,1 kilogram – v velikosti 56. Venge Pro Disc z opremo Ultegra je 350 gramov težji.

Kokpit Aerofly 2

Temeljito so prenovili tudi krmilo in krmilno oporo, ki še vedno nista integrirana. Nič hudega, saj je tako kokpit precej bolj prilagodljiv, sploh zato, ker so nove rešitve bolj preproste. Nova krmilna opora omogoča, da distančnike namestimo na vrh in se izognemo krajšanju cevi vilic. Domače mojstre bo razveselilo, da kabli niso več povsem nevidni. Seveda so povsem skriti pred vetrom, a v spodnjem delu krmila in opore je odprtina, ki precej olajša napeljavo. Vengea je mogoče opremiti s praktično katerokoli krmilno oporo ter dodati običajne distančnike, a se ob tem resno sprašujem – čemu?

Ker krmilna opora nima več negativnega kota, je zgodovina tudi dvignjeno krmilo, ki je burilo duhove pri prejšnji generaciji. Večini je šlo dvignjeno krmilo na živce iz estetskih razlogov, tekmovalci pa so se pritoževali, ker naj ne bi bila dovolj toga, ob tem pa je bila tudi težja. Osebno me je najbolj motilo, da je bilo krmilo na vrhu precej drseče, tako da je bila vožnja, sploh brez rokavic, kar naporna. Zdaj je material narebren, kar bistveno izboljša oprijem.

Na voljo je krmilna opora s 6-stopinjskim kotom v dolžinah od 80 do 140 milimetrov ter 12-stopinjska v dolžinah od 110 do 140 milimetrov. Krmilo pa je lahko široko 380, 400, 420 in 440 milimetrov.

Elektronske prestave in kolutne zavore so zakon

Kolo je serijsko opremljeno s Specializedovimi 26-milimetrskimi plašči, a je okvir kompatibilen tudi z 32-milimetrskimi. Ob tem posebej opozarjajo, da so 32-milimetrski plašči Roubaix na obročnikih Roval z notranjo širino 21 milimetrov v praksi široki 34 milimetrov, ob tem pa je na najbolj kritični točki med okvirjem in plaščem še vedno poldrugi milimeter prostora.

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je novi Venge na voljo samo s hidravličnimi kolutnimi zavorami in izključno z elektronskimi prestavami. Zaradi specifične napeljave kablov drugače ne gre. Čeprav je seveda mogoče na okvir namestiti tudi Campagnolove sisteme EPS in Sramov eTap, je Venge na voljo le v dveh izvedenkah.

Venge S-Works je opremljen s kompletno skupino Shimano Dura-Ace Di2 in 64-milimetrskimi obročniki Roval CLX 64 Disc. Venge Pro pa ima nameščeno Ultegro Di2 ter 50-milimetrske obročnike Roval CL 50 Disc.

Ko spregovori na cesti

Aerodinamično kolo za ravninske dirke so nam v Innsbrucku predstavili namenoma: da bi dokazali, kako dobro se izkaže na strmih vzponih in tehnično zahtevnih spustih. Preizkusili smo modele S-Works, prvi dan na dobre tri ure dolgi vožnji po razgibanem terenu v okoli Innsbrucka, drugi dan pa na brutalni trasi zadnjega kroga letošnjega svetovnega prvenstva za člane. Ob tem izpostavljam, da koles še nikdar nisem testiral v tako močni skupini novinarjev. Na vzponih je šlo na polno, na spustih prav tako, tudi v dežju.

Geometrija je le malenkostno drugačna kot pri prejšnjem modelu, a med vožnjo smo hitro ugotovili, da novi, okretni Venge, nima skoraj nič skupnega s starim, precej manj odzivnim Vengem ViAS. Geometrijsko je okvir tudi malenkostno drugačen kot Tarmacu SL6, a je občutek med vožnjo tako rekoč enak – to lahko ocenim zato, ker sem ju vozil drugega za drugim.

Venge ViAS je bil hitro, a nekoliko naporno kolo, novi Venge pa je igriv v zavojih, saj ga je precej laže premetavati levo in desno, tako kot tudi na vzponih, če bi jih radi preplesali v slogu Alberta Contadorja. Če bi se moral odločati med Tarmacom in prejšnjim Vengem, ne bi razmišljal dolgo, po novem pa bo odločitev za večino precej težja. Komaj čakamo na daljši preizkus na znanih cestah. Tudi v gorah.