Prva etapa po dnevu premora na dirki po Španiji se je izkazala za bolj napeto od pričakovanj. Na zadnjem vzponu dneva je sam napadel Primož Roglič in si privozil prednost, nato na spustu zdrsnil s ceste, a se hitro pobral. Rdečo majico je prepustil ubežniku Eikingu.
Deseta etapa Vuelte od Roquetas de Mara do Rincon de la Victorie (189 km) je bila kot nalašč za ubežnike, zato ni bilo presenečenje, da je bila v ospredju velika skupina kar 31 kolesarjev, ki so se pomerili za etapno zmago. V njej je bil tudi Jan Tratnik, ki je med dnevom premora povedal, da se mu pozna utrujenost po dolgi sezoni, tudi danes pa v samem zaključku ni mogel slediti tempu najhitrejših kolesarjev, glavnina ga je ujela še pred ciljem.
Zmago, drugo na letošnji Vuelti, si je na koncu privozil Michael Storer, junak dneva pa je s petim mestom postal tudi Odd Christian Eiking, ki je pred etapo zaostajal za 9:10 za Rogličem, z današnjo prednostjo 12 minut pa je prevzel rdečo majico in skupno vodstvo. Ekipa Intermarche Wanty Gobert ima tako že drugič na tej Vuelti majico vodilnega, obakrat jim jo je »podaril« Primož Roglič, ki je bil tudi tokrat več kot zadovoljen, da se je vsaj za nekaj časa rešil obveznosti vodilnega na dirki, hkrati pa Eiking ne predstavlja nobene nevarnosti za končno zmago.
Napadel, se otresel vseh, nato pa zdrsnil
Še več, Roglič je na edinem vzponu dneva na Puerto de Almachar pred vrhom močno pospešil in se otresel vseh tekmecev v skupnem seštevku, ki napada Rogliča danes niso pričakovali. Nosilec rdeče majice je bil v vrhunski formi, sam je prečkal vrh vzpona in tudi na spustu mu je kazalo dobro, da bo še povečal svojo prednost v skupnem seštevku, nato pa je v ovinku naredil napako, zdrsnil in pristal na tleh.
Roglič se je sicer hitro pobral, a sta bila ob njem kmalu Enric Mas in Miguel Angel Lopez, do cilja pa je skupinica okrog rdeče majice še nekoliko narasla, kljub vsemu pa je proti Eganu Bernalu in Adamu Yatesu pridobil še 37 sekund prednosti, saj tudi danes nista zmogla slediti njegovemu tempu.
Padec Rogliča ni preveč vrgel iz tira, po etapi je bil dobre volje: »Danes smo pa videli nekaj akcije, kajne? Brez padca bi bilo še bolje, a če ne tvegaš, tudi zmagati ne moreš, Nič hudega ne bi smelo biti, le zdrsnil sem po asfaltu, tako da z menoj ne bi smelo biti nič narobe.«
Prav padec je tisto, česar se v nadaljevanju Rogličeve Vuelte najbolj bojimo. Tokrat vse kaže, da jo bo odnesel brez posledic in upajmo, da bo nadaljevanje dirke minilo brez bližnjih srečanj z asfaltom.
nazaj na vrh
